priposestvovanje služnostne pravice
Sentenca
Priposestvovanje služnostne pravice na nepremičnini v družbeni lastnini v času veljavnosti Občnega državljanskega zakonika (ODZ) ni bilo mogoče, saj ta pravni red navedene oblike lastnine ni poznal. Posledično v obdobju družbene lastnine priposestvovalna doba za pridobitev služnostne pravice ni mogla pričeti teči. Za presojo priposestvovalne dobe, ki je začela teči pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika, se uporabljajo določila tega zakona, ob upoštevanju statusa posestnika po Zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (269. člen SPZ, 55. člen ZTLR).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da je za presojo utemeljenosti zahtevka za prenehanje vznemirjanja zaradi odvodnjavanja meteornih voda ključno, ali je bil tožnik ob pridobitvi nepremičnine v dobri veri glede neobremenjenosti parcele s služnostjo.
VSL Sodba in sklep II Cp 2292/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za ugotovitev obstoja služnostne pravice, ker je ugotovilo, da je bila nepremičnina v relevantnem obdobju v družbeni lastnini, kar je onemogočalo začetek teka priposestvovalne dobe.
VSL sodba I Cp 37/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da se zaradi spremenjene trase služnostne poti pretekla doba uporabe prejšnje trase ne všteva v priposestvovalno dobo za novo traso.
VSK sodba I Cp 697/2004 — Višje sodišče v Kopru