pripoznava dolga
Sentenca
Pripoznava dolga je pravno dejanje, s katerim dolžnik potrdi obstoj svoje obveznosti, kar ima za posledico pretrganje zastaranja terjatve (364. člen OZ). Pripoznava je lahko izrecna, podana z neposredno izjavo upniku, ali posredna, ko dolžnik s svojim ravnanjem, kot je plačilo dela dolga, plačilo obresti ali dajanje zavarovanja, konkludentno potrdi obstoj dolga.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Uredba o zatočišču za živali prosto živečih vrst (Uredba o zatočišču za živali pro…)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK)
- Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot)
- Zakon o avtorski pravici (ZAP)
- Zakon o odvetništvu (ZOdv)
- Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS)
- Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD)
- Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
- Zakon o ratifikaciji Evropske socialne listine (spremenjene)
- Zakon o ratifikaciji Protokola h Konvenciji o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR)
- Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Odvetniška tarifa (Odvetniška tarifa)
- Zakon o javnem naročanju (ZJN-2)
- Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP)
- Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (Uredba o neposrednih plačilih po…)
- Zakon o javnih financah (ZJF)
- Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-1)
- Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (UZITUL)
- Zakon o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (ZUKZ)
- Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR)
- Pravilnik o vrstah (Pravilnik o vrstah)
- Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1)
- Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol)
- Obči državljanski zakonik (ODZ)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da je mogoče podlago za ugoditev pobotnemu ugovoru utemeljiti na podlagi dolžnikove pripoznave dolga.
VSC Sodba I Cpg 7/2026 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 364. člen -
Sodišče je pojasnilo, da se v dobi sodobnih komunikacij zahteva pisnosti pripoznave ne veže zgolj na lastnoročni zapis, temveč lahko kot dokaz o pripoznavi služi tudi izpis elektronskih kratkih sporočil (SMS).
VSL Sodba II Cp 190/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da plačilo glavnice ni pomenilo pripoznave obresti, saj je dolžnik obresti ves čas izrecno odrekal.
VDSS Sodba Pdp 434/2025 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Delno plačilo zavarovalnine s strani zavarovalnice samo po sebi ne pomeni pripoznave dolga za celotno terjatev, če dolžnik izrecno opredeli višino zneska.
VSL Sodba II Cp 163/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da predlog za obročno odplačilo dolga pomeni konkludentno pripoznavo dolga, ki ima za posledico pretrganje zastaranja.
VSM Sodba I Cp 702/2024 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da pri kreditih z obročnim odplačevanjem začne zastaralni rok za celotno obveznost teči šele po zapadlosti zadnjega obroka.
VSL Sodba in sklep I Cp 78/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 323. člen OZ · 323. člen, odstavek 1 OZ · 323. člen, odstavek 2 OZ · 324. člen OZ · 326. člen OZ · 326. člen, odstavek 1 OZ · 346. člen OZ · 364. člen OZ · 421. člen ZPotK · 21. člen ZPotK · 21. člen, odstavek 1 ZPotK · 21. člen, odstavek 3 ZPotK · 22. člen ZPotK · 22. člen, odstavek 1 ZPotK-1 · 20. člen ZPotK-1 · 20. člen, odstavek 4 ZPP · 11. člen ZPP · 11. člen, odstavek 1 ZPP · 360. člen ZPP · 360. člen, odstavek 1 ZVPot · 23. člen ZVPot · 23. člen, odstavek 2 ZVPot · 24. člen ZVPot · 24. člen, odstavek 1 ZVPot · 24. člen, odstavek 1, alinea 2 -
Sodišče je presodilo, da potrjevanje evidence delovnega časa s strani delodajalca ne pomeni pripoznave dolga iz naslova nadur, temveč le ugotovitev obsega opravljenega dela.
VDSS Sodba Pdp 326/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka ni dokazala nobenega dejanja, ki bi pomenilo pretrganje zastaranja terjatve iz lizing pogodbe.
VSK Sodba Cpg 68/2024 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti pripoznava dolga jasna in nepogojna, ter da dokazno breme za obstoj takšne pripoznave nosi upnik.
VSM Sodba I Cp 982/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presojalo, ali delno vračilo denarja tožniku predstavlja pripoznavo dolga s strani toženke.
VDSS Sodba Pdp 473/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da izročitev zemljiškega pisma s podpisanim indosamentom pomeni posredno pripoznavo dolga.
VSL Sodba I Cp 645/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali izjava delodajalca o izplačilu nadur predstavlja dovolj določeno pripoznavo dolga za pretrganje zastaranja terjatve javnega uslužbenca.
VDSS Sodba Pdp 281/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da potrditev IOP obrazca s strani tožene stranke ne pomeni pripoznave dolga, ki bi pretrgala zastaranje.
VSL Sodba I Cpg 20/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženec je s plačilom vtoževane glavnice tekom postopka pripoznal terjatev in posledično tudi aktivno legitimacijo tožnice (upravnika) za vložitev tožbe.
VSL Sodba II Cp 1169/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo, da vtoževana terjatev do zapustnika ni obstajala, zato izjava o pripoznavi dolga ni ustvarila pravnih posledic za obveznost plačila.
VSL Sodba I Cp 167/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Potrditev izpiska odprtih postavk (IOP) ali evidentiranje terjatve v zaključnem računu subjekta javnega prava ne pomeni nedvoumne pripoznave dolga, saj gre za knjigovodsko usklajevanje, ne pa za izjavo volje o priznanju dolga.
VSRS Sodba III Ips 21/2022 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da je toženec tožniku prepustil izvrševanje upravljavskih pravic iz delnic, ne pomeni konkludentne pripoznave dolga na izstavitev naloga za prenos teh delnic.
VSL Sodba II Cp 956/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da je toženec s sklenitvijo dogovora o plačilu terjatve tožnika utemeljeno prepričal v pripravljenost za izpolnitev, s čimer je bila podana pripoznava dolga.
VSM Sodba I Cp 436/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da delno plačilo po začasni situaciji ne pomeni avtomatične pripoznave celotnega dolga, temveč je treba presojati, ali je iz okoliščin mogoče razbrati voljo dolžnika za pripoznavo preostalega neplačanega zneska.
VSL Sodba I Cpg 424/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila obljuba plačila dolga s strani tožene stranke šteta za dejanje, ki pretrga zastaranje.
VSL Sodba II Cpg 315/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zgolj interna evidenca o opravljenih urah ne pomeni pripoznave dolga iz naslova nadurnega dela, če iz nje ne izhaja volja delodajalca, da dolg prizna.
VDSS Sodba in sklep Pdp 125/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 364. člen OZ · 364. člen, odstavek 1 OZ · 364. člen, odstavek 2 OZ · 369. člen OZ · 369. člen, odstavek 2 ZDR-1 · 108. člen ZDR-1 · 109. člen ZDR-1 · 109. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 111. člen ZDR-1 · 111. člen, odstavek 2 ZDR-1 · 111. člen, odstavek 3 ZDR-1 · 127. člen ZDR-1 · 127. člen, odstavek 3 ZDR-1 · 128. člen ZDR-1 · 128. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 144. člen ZDR-1 · 144. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 164. člen ZDR-1 · 202. člen ZPP · 185. člen ZPP · 185. člen, odstavek 1 -
Plačilo dolga ima dvojni učinek: pomeni veljavno izpolnitev obveznosti in hkrati pretrga zastaranje, zato se določb o zastaranju ne sme razlagati na način, ki bi dolžniku omogočil izigravanje teh učinkov.
VSM Sklep I Ip 377/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da zgolj predlog za obročno plačilo dolga brez jasne in nedvoumne izjave o priznanju temelja in višine obveznosti ne pomeni nujno pripoznave dolga v smislu pretrganja zastaranja.
VSL Sodba II Cp 1861/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da podpis IOP obrazca ne ustvari dolga, če ta dejansko ne obstaja, ter zavrnilo dokazno vrednost enostransko pripravljene tabele brez ustrezne podlage.
VSL Sklep in sodba I Cpg 540/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Podpis obrazca o izpisu odprtih postavk (IOP), ki zgolj potrjuje usklajenost knjigovodskih evidenc med strankama, sam po sebi nima narave konkludentne pripoznave dolga in ne pretrga zastaranja.
VSL Sodba I Cpg 673/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da vloge v drugem postopku ne pomenijo pripoznave dolga za vtoževane začasne situacije, saj se ne nanašajo na konkretno predmetno terjatev.
VSC Sodba Cpg 122/2021 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZPP · 13. člen -
Sodišče je presodilo, da izjava o pripravljenosti plačila vložka ni bila poravnalna ponudba, temveč pripoznava nespornega dela obveznosti.
VSL Sodba I Cpg 384/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 1050. člen OZ · 1050. člen, odstavek 1 OZ · 335. člen OZ · 335. člen, odstavek 3 OZ · 341. člen OZ · 341. člen, odstavek 1 ZJZP · 141. člen ZOR · 262. člen ZOR · 262. člen, odstavek 4 ZOR · 354. člen ZOR · 354. člen, odstavek 1 ZOR · 361. člen ZOR · 361. člen, odstavek 1 ZOR · 376. člen ZOR · 376. člen, odstavek 3 ZPP · 2. člen ZPP · 309.a člen -
V obravnavanem primeru je bilo sporno, ali zaveza zakonitemu zastopniku, delna plačila dolga in vsebina elektronskega sporočila pomenijo pripoznavo dolga.
VSRS Sklep II DoR 404/2021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba dokazno oceno pripoznavanja dolga presojati skozi prizmo izkustvene verjetnosti dolžnikovih izjav v času njihovega podajanja.
VSL Sodba I Cp 2175/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da plačilo na račun dolga, potrjeno s podpisom, izpolnjuje pogoje za konkludentno pripoznavo dolga, tudi če izjava ni bila neposredno naslovljena na upnika.
VSL Sodba II Cp 1656/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila elektronska pošta, v kateri je porok potrdil obveznost in predlagal izvensodno ureditev, veljavna pripoznava dolga, ki je pretrgala zastaralni rok.
VSC Sodba Cp 387/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da ima pogodba, ki formalno nosi naslov kreditna pogodba, v resnici naravo pogodbe o pripoznavi dolga in dogovora o obročnem odplačevanju, ker je bila sklenjena z namenom sanacije obstoječe obveznosti iz naslova kupnine za licenco.
VSL Sodba I Cpg 373/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 364. člen -
Sodišče je poudarilo, da delno plačilo ali poravnalna ponudba, ki je omejena na določen znesek, pretrga zastaranje le do višine tega zneska, ne pa tudi za morebitni presežek terjatve.
VSL Sodba II Cp 1431/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo, ali vsebina SMS sporočila z vidika objektivnega naslovnika predstavlja jasen izraz dolžnikove volje za pripoznavo dolga.
VSL Sodba I Cp 1263/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da dolžnik ne more veljavno pripoznati obveznosti, ki v trenutku pripoznave ne obstaja.
VSL Sodba II Cp 380/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je mogoče pripoznavo dolga utemeljiti tudi na podlagi elektronskega dopisa in izpovedb o potrjevanju dolga, ki kažejo na dolžnikov namen poplačila.
VSK Sodba Cpg 37/2020 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da toženčevo plačilo nespornega dela odškodnine v predpravdnem postopku ne pomeni pripoznave višjega zneska, ki ga je tožnik uveljavljal v tožbi.
VSL Sodba II Cp 1924/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo delno plačilo računa kot posredno pripoznavo dolga, ki pretrga zastaranje.
VSL Sodba II Cpg 607/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila ponudba za obročno plačilo dolga iz naslova stroškov izobraževanja veljavna pripoznava dolga, ki je pretrgala zastaranje, čeprav toženec ni soglašal s končno višino terjatve.
VDSS Sodba Pdp 551/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru izjava v elektronskem sporočilu, da je bil znesek podarjen in ne vrnjen kot posojilo, ne predstavlja pripoznave dolga, saj dolžnik ni soglašal z obstojem obveznosti.
VSL Sodba I Cp 1621/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da plačilo zneska, za katerega je dolžnik menil, da predstavlja njegovo celotno obveznost, ne pomeni pripoznave celotnega vtoževanega zneska, temveč le za plačani del.
VSL Sodba II Cp 1444/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bilo zastaranje pretrgano s pripoznavo dolga, pri čemer je bil začetek novega teka zastaranja vezan na trenutek, ko je dolžnik prejel denarna sredstva za plačilo, kar je moral izkazati dolžnik sam.
VSL Sodba I Cp 685/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da podpis referenta škod na IOP obrazcu ne predstavlja pripoznave dolga v imenu družbe, saj oseba ni imela pooblastila za izražanje poslovne volje.
VSRS Sodba II Ips 178/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot pripoznavo dolga štelo sukcesivno mesečno izročanje srebrnikov in kasnejša delna plačila v denarju, čeprav so bila plačila simbolične vrednosti.
VSL Sodba II Cp 1814/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj omemba kredita v poslovnem načrtu ne predstavlja konkludentnega ravnanja, ki bi štelo za pripoznavo dolga.
VSRS Sklep III Ips 37/2018 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo, da je prišlo do pretrganja zastaranja zaradi pripoznave dolga, zato so bile pritožbene navedbe o zastaranju terjatve neutemeljene.
VSL Sodba I Cpg 641/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri presoji konkludentnih dejanj kot oblike pripoznave dolga vsakokratno ravnanje strank ocenjevati v kontekstu vseh okoliščin posamezne zadeve.
VSL Sodba I Cpg 736/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je tožena stranka del obveznosti plačala, kar predstavlja konkludentno dejanje pripoznave dolga.
VSL Sodba I Cpg 525/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da vsako delno plačilo dolga predstavlja posredno pripoznavo dolga, ki povzroči pretrganje zastaranja.
VSL Sodba I Cp 2592/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da je toženec z vključitvijo odkupljene terjatve v pobot z glavnico iz posojilne pogodbe pripoznal svoj dolg, kar je izključilo ugovor navideznosti posojilne pogodbe.
VSL Sodba I Cp 2063/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da delno plačilo dolga na račun predstavlja posredno pripoznavo, ki pretrga zastaranje.
VSL Sodba I Cp 2476/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru štelo, da je toženka z delnimi plačili na račun terjatve konkludentno pripoznala dolg, kar je povzročilo pretrganje zastaranja.
VSM Sodba I Cp 886/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da delno plačilo dolga prek verižne kompenzacije predstavlja posredno pripoznavo dolga, ki pretrga zastaranje, če dolžnik terjatvi po računu sicer ni oporekal.
VSK Sodba Cpg 64/2017 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da plačilo računov za vodarino ne pomeni pripoznave dolga za druge komunalne storitve, saj gre za samostojna pravna razmerja.
VSL Sodba I Cpg 1009/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče kot dokaz o obstoju posojilnega razmerja in pripoznavi dolga upoštevalo pisno potrdilo s strani obeh strank, katerega podpisi so bili overjeni pri notarju.
VSL Sodba I Cp 131/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot veljavno pripoznavo dolga štelo podpisano listino, v kateri je delodajalec navedel konkretne zneske neizplačanih plač, regresa, jubilejne nagrade in odpravnine ter jo izročil delavcu.
VDSS Sodba Pdp 112/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 364. člen -
Podpis izpiska odprtih postavk (IOP), s katerim dolžnik potrdi višino terjatve, predstavlja veljavno pripoznavo dolga, ne glede na to, ali je podpis skladen z uradnim podpisom na osebnem dokumentu.
VSM Sodba I Cp 259/2017 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 341. člen OZ · 341. člen, odstavek 1 OZ · 349. člen OZ · 364. člen OZ · 364. člen, odstavek 1 OZ · 364. člen, odstavek 2 OZ · 365. člen OZ · 369. člen OZ · 369. člen, odstavek 4 ZPP · 5. člen ZPP · 5. člen, odstavek 1 ZPP · 7. člen ZPP · 7. člen, odstavek 1 ZPP · 7. člen, odstavek 2 -
Toženka je v prejšnjem postopku priznala neplačani del terjatve, zato sodišče ni smelo ponovno preverjati plačil, ki so bila izvedena pred to pripoznavo.
VSL sodba I Cp 464/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da podpis IOP obrazca s strani računovodskega delavca tožene stranke ne predstavlja veljavne pripoznave dolga, saj oseba ni imela pooblastil za zastopanje družbe pri takšnih pravnih dejanjih.
VSK Sodba I Cp 492/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da je pripoznava veljavna tudi, če znesek ni izrecno opredeljen, saj je tožena stranka vedela, kateri dolg pripoznava, ker so vsi računi temeljili na istem temelju.
VSL sodba I Cpg 142/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 364. člen ZPP · 214. člen ZPP · 214. člen, odstavek 3 ZPP · 286. člen ZPP · 286. člen, odstavek 1 ZPP · 324. člen ZPP · 337. člen ZPP · 337. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 15 ZPP · 8. člen -
Sodišče je poudarilo, da zgolj potrditev obstoja terjatve ob cesiji ne pomeni avtomatične odpovedi vsem ugovorom, ki jih ima dolžnik proti odstopniku iz temeljnega razmerja.
VSRS Sklep III Ips 60/2016 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče štelo, da delna plačila v obliki kompenzacij pomenijo pripoznavo celotnega dolga, saj tožena stranka pri pobotu ni omejila višine pripoznave na določen znesek.
VSL sodba II Cpg 762/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Splošna izjava o nezmožnosti plačila zaradi slabe finančne situacije brez konkretizacije dolga ne pomeni pravno učinkovite pripoznave dolga.
VSL sodba II Cp 1182/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženca sta s podpisom dogovora o plačilu obveznosti pripoznala dolg, saj sta potrdila opravljeno delo odvetnice in se zavezala k plačilu določenega zneska.
VSL sodba I Cp 777/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zapisnik, ki potrjuje izvedbo del, a ne vsebuje jasne ugotovitve o višini terjatve, ne predstavlja pripoznave dolga.
VSL sklep II Cp 322/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da mesečna poročila o opravljenih urah delavcev ne predstavljajo pripoznave dolga iz naslova nadur, temveč zgolj evidenco o izrabi delovnega časa.
VDSS sklep Pdp 731/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bilo zastaranje pretrgano s pisnim dogovorom o pripoznavi dolga in kasnejšim delnim plačilom, kar je vplivalo na ponovni začetek teka zastaralnega roka.
VSL sodba I Cp 3055/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je tožena stranka dolg pripoznala v zapisniku o pregledu del, v katerem je obljubila plačilo po odpravi ugotovljenih napak.
VSL sodba I Cpg 1204/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dolžnik s pripoznavo dolga v okviru cesije izgubi pravico do ugovorov iz temeljnega razmerja, saj pripoznava predstavlja samostojen izraz volje glede temelja in višine obveznosti.
VSL sodba I Cpg 1351/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da delno plačilo na podlagi poravnave, v kateri je dolžnik izrecno navedel, da plačilo predstavlja celotno odškodnino, ne pomeni pripoznave dolga v višjem znesku, kot je bil določen v poravnavi.
VSK sodba I Cp 669/2015 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: OZ · 364. člen -
Sodišče je presodilo, da potrditev in ožigosanje IOP obrazca skupaj z večkratno obljubo plačila s strani zakonitega zastopnika pomenita pripoznavo dolga, ki pretrga zastaranje.
VSK sodba Cpg 76/2015 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: OZ · 364. člen -
Sodišče je presodilo, da podpis toženca na izjavi o prevzemu izpolnitve s strani tretje osebe predstavlja konkludentno pripoznavo dolga, saj s tem dolžnik posredno potrdi obstoj svoje obveznosti do upnika.
VSM sklep I Cp 800/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru je bila pripoznava dolga podana s podpisano pisno izjavo o dolgu iz naslova odkupa opreme in inventarja v poslovnem prostoru.
VSL sodba I Cp 1158/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da prošnja dolžnika za odpis dolga, podana pred iztekom zastaralnega roka, predstavlja posredno pripoznavo dolga, ki pretrga tek zastaranja.
VSL sodba I Cp 1209/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da ima dolžnikovo pripisovanje obresti k vlogi varčevalca učinek pripoznave dolga, ki pretrga zastaranje.
VSRS sodba II Ips 22/2013 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: UZITUL · 19. člen UZITUL · 22.b člen ZGD · 31. člen ZMZPP · 20. člen ZMZPP · 48. člen ZMZPP · 49. člen ZOR · 1035. člen ZOR · 1036. člen ZOR · 1037. člen ZOR · 1038. člen ZOR · 1039. člen ZOR · 1040. člen ZOR · 1041. člen ZOR · 1042. člen ZOR · 1043. člen ZOR · 1044. člen ZOR · 1045. člen ZOR · 1046. člen ZOR · 133. člen ZOR · 387. člen ZOR · 387. člen, odstavek 2 ZPP · 350. člen ZPP · 367. člen ZPP · 367. člen, odstavek 1 -
Sodišče je izpostavilo, da pripoznava dolga ni veljavna, če terjatev ni določljiva glede višine in obdobja, na katerega se nanaša.
VSL sodba I Cp 2950/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženka je z navedbo višine terjatve ob plačilu omejila učinek pripoznave dolga, zato zastaranje ni bilo pretrgano za celotno terjatev.
VSRS sodba II Ips 237/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da morebitno plačilo na račun dolga ne ustvari novega pravnega naslova za iztoževano terjatev, če ta temelji na predhodni pogodbeni obveznosti.
VSL sodba I Cpg 958/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 341. člen OZ · 364. člen OZ · 364. člen, odstavek 2 Uredba o zatočišču za živali pro… · 15. člen Uredba o zatočišču za živali pro… · 15. člen, odstavek 3 Uredba o zatočišču za živali pro… · 15. člen, odstavek 4 Uredba o zatočišču za živali pro… · 20. člen Uredba o zatočišču za živali pro… · 20. člen, odstavek 2 Uredba o zatočišču za živali pro… · 6. člen Uredba o zatočišču za živali pro… · 6. člen, odstavek 1 Uredba o zatočišču za živali pro… · 6. člen, odstavek 1, točka 2 Uredba o zatočišču za živali pro… · 6. člen, odstavek 1, točka 3 Uredba o zatočišču za živali pro… · 9. člen Uredba o zatočišču za živali pro… · 9. člen, odstavek 2 -
Sodišče je presodilo, da potrditev salda terjatev s strani pooblaščenega revizorja za potrebe revizije računovodskih izkazov ne pomeni pripoznave dolga s strani dolžnika.
VSK sodba Cpg 232/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavanem primeru je sodišče štelo, da pripoznava dolga s strani tožene stranke zajema tako obstoj kot tudi višino dolga, zaradi česar sodišče ni bilo dolžno podrobneje obrazlagati višine tožbenega zahtevka.
VSRS sodba III Ips 17/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zgolj ustno zahtevanje vrnitve posojila s strani upnika ob hkratni pasivnosti dolžnika ne pomeni konkludentnega priznanja dolga.
VSM sodba I Cp 246/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da ogled napak na stvareh in poskus njihove odprave s strani prodajalca ne pomeni konkludentne pripoznave dolga do kupca.
VSL sodba I Cpg 253/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da razgovori o sanaciji škode pomenijo posredno pripoznavo obveznosti, saj stranki priznavata temelj odškodninske odgovornosti, čeprav se še usklajujeta glede konkretnega načina odprave škode.
VSL sodba in sklep I Cp 124/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vpliv delnega plačila na pretrganje zastaralnega roka pri terjatvi iz kasko zavarovanja.
VSM sodba I Cp 1052/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj evidentiranje obveznosti v lastnih poslovnih knjigah dolžnika nima učinka pripoznave dolga, saj ne gre za dejanje, naslovljeno na upnika ali zanj zaznavno kot priznanje dolga.
VSL sodba I Cpg 1536/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj priznanje posameznih dejstev, brez jasne volje dolžnika, da pripozna dolg iz konkretnega pravnega razmerja, ne zadošča za pretrganje zastaranja.
VSL sodba I Cpg 586/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo za pripoznavo dolga dopis poroka, v katerem je ta potrdil obstoj obveznosti in predlagal prenovitev kreditne pogodbe z vstopom v položaj glavnega dolžnika.
VSL sodba II Cp 682/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da pri terjatvah, ki so že ugotovljene z izvršilnim naslovom, določbe o pretrganju zastaranja s pripoznavo dolga niso relevantne, saj je obstoj obveznosti že pravnomočno potrjen.
VSL sklep III Ip 2315/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pogajanja o povrnitvi stroškov zaradi prekoračitve rokov po zaključku del ne pomenijo pripoznave dolga.
VSL sodba I Cpg 1473/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila pripoznava dolga podana konkludentno, ko je tožena stranka v svojem zahtevku za vračilo sredstev upoštevala svoj dolg iz naslova neplačanih najemnin.
Sodba III Ips 34/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali ima IOP obrazec pomen pripoznave dolga, če je tožena stranka predhodno že izvedla delna plačila in ali je podpis na obrazcu dejansko podala pooblaščena oseba.
VSK sklep Cpg 243/2012 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti volja za pripoznavo dolga naslovljena na upnika, kar pomeni, da interna ali neizražena volja ne zadošča za pretrganje zastaranja.
VSL sodba I Cpg 309/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 364. člen -
Tožena stranka je s plačilom dela vtoževanega zneska iz naslova zavarovalnine pripoznala temelj celotne terjatve.
VSL sodba I Cpg 783/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da ustanovitev zemljiškoknjižnega zavarovanja (hipoteke) za obstoječo terjatev predstavlja posredno pripoznavo dolga, ki pretrga zastaranje.
VSL sklep II Cp 1331/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da delno plačilo vtoževane terjatve s strani tožene stranke predstavlja konkludentno pripoznavo dolga po temelju, ne glede na to, da je tožena stranka v postopku sicer nasprotovala tožbenemu zahtevku.
VSL sodba I Cpg 259/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Delno plačilo dolga z navedbo konkretne zadeve (spisa) predstavlja posredno pripoznavo dolga, ki pretrga zastaranje.
VSL sodba II Cp 3254/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se določba o pripoznavi dolga nanaša tudi na razmerja dolžnika v pravdi, ki se je končala z zavrnitvijo zahtevka.
Sklep II Ips 232/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo delnega plačila avtomatično ne pomeni pripoznave dolga, če iz ravnanja dolžnika ni mogoče jasno razbrati volje za priznanje obveznosti.
VSL sodba II Cp 4685/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da poravnalna ponudba, ki ne vsebuje jasne volje dolžnika za priznanje obveznosti, ne pomeni pripoznave dolga v smislu pretrganja zastaranja.
VSL sodba I Cp 3635/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zgolj podpis in pošiljanje IOP obrazca, ki vsebuje le prepis podatkov iz poslovnih knjig, ne pomeni pravno veljavne pripoznave dolga, če ga ni podpisal zakoniti zastopnik in ne vsebuje izjave volje.
VSL sodba I Cpg 1482/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da poravnalna ponudba, ki vsebuje klavzulo o vračilu dela zneska v primeru ugotovitve krivde, ne predstavlja jasne in brezpogojne pripoznave dolga.
Sodba II Ips 513/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali podpis izpiska odprtih postavk s strani direktorice predstavlja veljavno pripoznavo dolga, pri čemer je poudarilo pomen pooblastilnega razmerja.
VSL sodba I Cpg 109/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pri razlagi izjave o pripoznavi zastarane obveznosti interesi izjavitelja vplivajo na razlago le v mejah, ki jih omogoča dobesedni zapis izjave in okoliščine primera.
Sklep II Ips 1048/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da so pogodbe o podaljšanju roka zapadlosti obveznosti hkrati pomenile tudi pripoznavo dolga, ki je veljavna ne glede na kasnejše očitke o ničnosti prvotnih posojilnih pogodb.
Sodba II Ips 31/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dopis, v katerem tožena stranka navaja, da je zadeva po zagotovilih tretje osebe pred končno rešitvijo, ne predstavlja jasne pripoznave dolga.
VSL sodba II Cp 3373/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče štelo podpis obračuna neplačanih računov za izrecno pripoznavo dolga, ki je povzročila pretrganje zastaranja.
Sodba II Ips 1035/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da ima podpisana izjava o delni kompenzaciji obveznosti enak učinek kot delna plačilo dolga, kar pomeni konkludentno pripoznavo dolga in pretrganje zastaranja.
VSL sodba I Cpg 919/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da podpis izjave o odprtih postavkah (IOP) predstavlja pripoznavo dolga, ki pretrga zastaranje.
VSL sodba II Cp 4042/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zaključni sporazum, ki vsebuje ponudbo za plačilo določenega zneska iz naslova zavarovalne police, predstavlja pripoznavo dolga, ki pretrga zastaranje.
VSL sklep II Cp 3533/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pisno soglasje k postavitvi izvedenca, dano z namenom mirne rešitve spora pred začetkom sodnega postopka, ne predstavlja pripoznave dolga.
Sodba II Ips 270/2007 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bilo zastaranje regresnega dolga pretrgano s sklenitvijo dogovora o obročnem plačilu med zavarovanecem in zavarovalnico.
VSL sodba II Cp 2588/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je sodišče poudarilo, da predpravdna ponudba toženke za sklenitev poravnave ne pomeni materialnopravne pripoznave dolga.
Sodba II Ips 591/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo učinek delnega plačila dolga na pretrganje zastaranja v primeru, ko je dolžnik ob plačilu točno določil višino obveznosti, ki jo priznava.
VSL sklep II Cp 349/2009. — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo, ali je sklenjeni sporazum o podaljšanju roka plačila pomenil pripoznavo dolga, ki bi pretrgala zastaranje.
VSL sklep III Cp 1089/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da podpis obrazca IOP (izpis odprtih postavk) ne pomeni nujnega dokaza o obstoju dolga, če temeljna obveznost (izvršena dela) ni izkazana.
Sodba III Ips 33/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da delnega plačila regresnega zahtevka ni mogoče šteti za nedvoumno priznanje temelja obveznosti, če dolžnik izkaže, da je plačal zgolj zaradi preprečitve izgube zavarovančevih bonitet.
VSL sodba I Cp 3823/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zapis o izvensodni poravnavi, ki se ni realizirala zaradi neizpolnitve pogojev, vsebuje veljavno enostransko izjavo o pripoznavi dolga, ki pretrga zastaranje.
Sklep II Ips 541/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da časovno omejena ponudba za izvensodno poravnavo (15 dni) ne pomeni pripoznave dolga, ki bi pretrgala tek zastaralnega roka.
VSL sodba II Cp 2503/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali podpis obrazca »IOP« (izpisek odprtih postavk) predstavlja konkludentno pripoznavo dolga.
Sklep in sodba III Ips 137/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da plačilo zneska ob hkratnem pozivu tožene stranke na specifikacijo preostalega dolga ne predstavlja pripoznave dolga.
VSL sodba I Cpg 28/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo naravo pogodbe o pripoznavi dolga, ki je bila sklenjena pred uveljavitvijo Obligacijskega zakonika, zato se je uporabilo določbe Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).
Sodba II Ips 923/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je tožena stranka s plačilom akontacije in dopisovanjem o višini odškodnine pripoznala temelj zahtevka, kar je pretrgalo zastaranje.
VSK sklep I Cp 400/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavanem primeru je tožena stranka priznala regresno obveznost do zavarovalnice, zaradi česar je odpadla potreba po obravnavanju temelja regresnega zahtevka.
VSC sklep Cp 1179/2006 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da je listina 'obračun obresti', ki jo je tožena stranka pripravila sama, zadosten dokaz za posredno pripoznavo dolga, saj iz nje izhaja nedvoumno razumevanje, da dolg obstaja.
Sodba III Ips 78/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo, da je toženka z določenimi ravnanji pripoznala dolg, kar je pretrgalo zastaranje regresne terjatve in omogočilo njeno uveljavljanje po izteku prvotnih zastaralnih rokov.
VSL sodba in sklep II Cp 1495/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da kasnejše razdrtje sporazuma o načinu plačila ne vpliva na učinek pretrganja zastaranja, ki je nastopil s trenutkom pisne pripoznave dolga v tem sporazumu.
VSL sodba I Cpg 129/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da dobropis, izdan tožeči stranki, ne predstavlja neizpodbitnega dokaza o titularju terjatve, temveč le indic, ki ga je treba presojati v povezavi z ostalimi dokazi.
VSL sodba II Cp 913/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razmejilo pripoznavo dolga kot konstitutivno izjavo volje od zgolj priznanja dejstev, ki ima zgolj deklaratoren pomen in ne povzroči pretrganja zastaranja.
VDS sodba Pdp 698/2003 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da vabilo k vpisu delnic na podlagi potrdil o premalo izplačanih plačah ne predstavlja pripoznave dolga za izplačilo razlike v plači v gotovini.
VDS sodba Pdp 964/2003 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Obvestilo MNZ o certifikatu ni štelo za pripoznavo dolga, ki bi pretrgala zastaranje zahtevka za razliko v plači.
-
Sodišče je presodilo, da obvestilo o certifikatu ni pripoznava dolga za plače, ker certifikat ne predstavlja denarne terjatve iz delovnega razmerja.
-
Sodišče je poudarilo, da izdaja certifikata za lastninsko preoblikovanje ni enaka pripoznavi dolga za neizplačane plače.
VDS sodba Pdp 1828/2001 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dopis, ki ni bil naslovljen na upnika in je vseboval le splošne navedbe, ne predstavlja zadostne pripoznave dolga za konkretno terjatev.
VSK sodba I Cpg 431/2001 — Višje sodišče v Kopru
-
Potrdila o zneskih za sodelovanje v lastninskem preoblikovanju ne pomenijo pripoznave dolga za razliko do stoodstotne osnove plače po kolektivni pogodbi, če ta pogodba za delavca ni veljala.
VDS sodba Pdp 1317/2000 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da listina 'uskladitev knjigovodskega stanja', ki jo je podpisala oseba s pooblastilom le za izpis podatkov, ne predstavlja pripoznave dolga, saj ni izkazala dolžnikove volje za priznanje obveznosti.
VSL sklep I Cpg 449/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Predlog tožene stranke za poračun medsebojnih obveznosti v konkretnem primeru ni bil opredeljen kot pripoznava dolga, ki bi povzročila pretrganje zastaranja.
VSL sodba I Cpg 1494/1999 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bil zapis obveznosti s strani tožene stranke ocenjen kot brezpravni, ker ni vseboval dovolj podatkov za določitev višine obveznosti.
VSL sodba I Cpg 1065/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Podpis asignacijskega dogovora, s katerim asignant nakazancu naloži plačilo svojega dolga, predstavlja posredno pripoznavo dolga do asignatarja.
VSL sodba I Cpg 960/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da potrdilo o premalo izplačani plači, izdano v postopku lastninskega preoblikovanja, predstavlja pripoznavo dolga, ki učinkuje tudi v obligacijskopravnem razmerju med delavcem in delodajalcem.
Sodba VIII Ips 110/2000 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je zavarovalnica s ponudbo in izplačilom določenega zneska pripoznala dolg le do višine ponujene odškodnine, zato zastaranje za preostali del zahtevka ni bilo pretrgano.
VSL sodba in sklep II Cp 1687/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj delno plačilo terjatve ne predstavlja avtomatične pripoznave celotne višine dolga.
VSL sodba I Cpg 431/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bilo sporočilo tožene stranke, da izplačilo dolga ni sporno in bo izvršeno, ocenjeno kot dovolj jasno in določno za pretrganje zastaranja.
VSL sodba I Cpg 122/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj nakazilo sredstev brez jasne povezave z določenim računom ne zadošča za pravno veljavno pripoznavo dolga.
VSL sodba I Cpg 1359/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru so pogajanja o višini nujnega deleža štela za pripoznavo dolga, kar je pretrgalo zastaranje terjatve.
Sklep II Ips 147/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj izjava dolžnika, da bo upniku nekaj plačal, ne predstavlja veljavne pripoznave dolga, če se ne nanaša na konkretno pravno razmerje.
Sodba II Ips 971/93 — Vrhovno sodišče