prisilna hospitalizacija
Sentenca
Zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve je dopustno le, če oseba zaradi duševne motnje hudo ogroža svoje življenje ali zdravje oziroma življenje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo. Pogoj za takšen ukrep je, da ima oseba zaradi duševne motnje hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojih ravnanj, ter da navedenih nevarnosti ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (39. člen ZDZdr).
- Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
- Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
- Zakon o zdravniški službi (ZZdrS)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da so pogoji za prisilno hospitalizacijo podani zaradi kronificirane psihoze, ki povzroča popolno izgubo presoje realnosti in nevarno vedenje (npr. objestna vožnja), kar vodi v socialno in osebno izolacijo.
VSL Sklep III Cp 396/2026 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZDZdr · 39. člen -
Sodišče je presojalo dopustnost zadržanja osebe, pri kateri je bila zaznana sprememba v vedenju po spremembi terapije in vprašanje ustreznosti ambulantnega zdravljenja v primerjavi z oddelkom pod posebnim nadzorom.
VSL Sklep II Cp 370/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o prisilni hospitalizaciji, ker prvostopenjsko sodišče ni zadostno utemeljilo obstoja vseh kumulativnih pogojev, zlasti ne nujnosti in sorazmernosti ukrepa glede na možnost milejših oblik zdravljenja.
VSL Sklep I Cp 1406/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji upoštevalo ugotovitve izvedenskega mnenja o duševni motnji in konkretni ogroženosti pritožnikovega zdravja zaradi opustitve terapevtskega zdravljenja.
VSL Sklep I Cp 2012/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je za odobritev zadržanja zadostna ugotovitev, da oseba ogroža lastno življenje ali zdravje, zato presoja ostalih pogojev (ogrožanje drugih) v takem primeru ni nujna.
VSL Sklep II Cp 1393/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da morajo biti pogoji za prisilno hospitalizacijo podani kumulativno; v konkretnem primeru je bila pritožba utemeljena, ker ni bilo izkazano, da bi bila pacientova sposobnost obvladovanja ravnanja hudo motena v tolikšni meri, da bi upravičevala poseg v ustavne pravice.
VSL Sklep I Cp 1308/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je odklonitev zdravljenja pri osebi z bipolarno afektivno motnjo posledica duševne bolezni in s tem povezane nesposobnosti razumevanja lastnega stanja, ne pa zavestne in razumske odločitve.
VSL Sklep I Cp 1397/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZDZdr · 39. člen -
Sodišče je presodilo, da so pogoji za podaljšanje hospitalizacije izpolnjeni, ker je bila pritožnica zaradi organske duševne motnje že nevarna za življenje drugih in lastno življenje.
VSL Sklep II Cp 1475/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila prisilna hospitalizacija nujna zaradi udeleženčeve neuvidevnosti do lastne bolezni (paranoidna shizofrenija) in nekritičnosti, zaradi česar druge oblike pomoči niso bile mogoče.
VSL Sklep II Cp 2392/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo utemeljenost ukrepa, ker oseba zaradi pomanjkanja uvida v duševno motnjo in zanikanja nasilnega vedenja ni bila sposobna za drugačno obliko pomoči.
VSL Sklep II Cp 1774/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da so pogoji za prisilno hospitalizacijo podani, kadar oseba trpi za hudo duševno motnjo (bipolarna motnja s psihotičnimi simptomi), ki neposredno povzroča fizično ogrožanje drugih oseb v okolici.
VSL Sklep I Cp 2261/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zdravniški specializant brez mentorstva ni pooblaščena oseba za samostojno presojo pogojev za prisilno hospitalizacijo.
VSL Sodba in sklep II Cp 2906/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila prisilna hospitalizacija utemeljena z ugotovitvijo, da pritožnica zaradi maniformnega stanja ni bila sposobna razumne odločitve o zdravljenju, zaradi česar je bilo pridržanje nujno za preprečitev hujšega poslabšanja njenega zdravstvenega stanja.
VSL sklep II Cp 55/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pri odmeri odškodnine za nezakonito prisilno hospitalizacijo primerna primerjava z odškodninami za nezakonit odvzem prostosti v kazenskih postopkih, ob upoštevanju specifičnih omejitev pravic med zdravljenjem.
VSL sodba II Cp 3303/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bil ukrep utemeljen, ker je bila pri osebi diagnosticirana duševna motnja (blodnjavost) in so bili predhodno že izvedeni milejši ukrepi, ki pa niso več zagotavljali potrebnega zdravljenja.
VSL sklep II Cp 3513/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZDZdr · 39. člen -
Sodišče je potrdilo omejitev stikov in dopisovanja zaradi ugotovljenega nadlegovanja, groženj in ustrahovanja svojcev s strani hospitalizirane osebe.
VSL sklep I Cp 3113/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v obravnavanem primeru napačno ocenilo pogoje za prisilno hospitalizacijo, ker ni konkretiziralo, zakaj ogrožanja zdravja zaradi zavračanja hrane ni mogoče odvrniti z manj restriktivnimi ukrepi.
VSL sklep I Cp 1634/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj pavšalno navajanje povzročanja škode brez pojasnila konkretnih dejanj ne zadošča za izpolnitev zakonskih pogojev za prisilno zadržanje.
VSL sklep I Cp 3394/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila hospitalizacija utemeljena zaradi paranoidne shizofrenije, ki je povzročala nasilje nad drugimi, nekritičnost do bolezni ter opuščanje zdravljenja, zaradi česar milejši ukrepi niso bili zadostni.
VSL sklep II Cp 3451/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da posplošene navedbe o motnjah volje, čustvovanja in mišljenja ne zadostujejo za utemeljitev prisilne hospitalizacije, če niso podani konkretni dokazi o ogrožanju zdravja ali premoženja.
VSL sklep I Cp 4719/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je prisilna hospitalizacija utemeljena, ker je bila pridržana oseba zaradi psihotične motnje nevarna sebi (tveganje samomora) in drugim (povzročitev prometne nesreče), pri čemer milejši ukrepi niso bili zadostni.
VSL sklep I Cp 4380/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri presoji nujnosti ukrepa poleg pomanjkanja sposobnosti kritičnega ocenjevanja lastne situacije ugotoviti tudi dejansko ogroženost življenja ali zdravja oziroma nastanek hude premoženjske škode.
VSL sklep I Cp 4379/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila presoja osredotočena na obstoj stopnje motenosti presoje realnosti in sposobnosti obvladovanja ravnanja pri osebi z diagnozo manične depresije.
VSL sklep II Cp 2536/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker je o omejitvi stikov pacienta odločilo brez njegovega zaslišanja, čeprav zdravstvene ovire za to niso bile podane.
VSL sklep II Cp 1158/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da povzročanje manjše premoženjske škode ali začasno zanemarjanje higiene in prehrane samo po sebi ne zadostuje za izpolnitev pogoja hudega ogrožanja zdravja ali premoženja v smislu 39. člena ZDZdr.
VSL sklep I Cp 556/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o prisilnem pridržanju, ker ni bilo izkazano, da nevarnosti ni mogoče preprečiti z milejšimi ukrepi, prav tako pa ni bila pravilno ocenjena sposobnost bolnice za izražanje lastne volje.
VSL sklep I Cp 3884/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo odločitev o pridržanju, ker sodišči nista zadostno konkretizirali okoliščin, ki bi utemeljevale nevarnost za lastno ogrožanje ali resno grožnjo drugim osebam.
Sklep II Ips 700/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da želja po samomoru, ki je posledica zunanjih življenjskih okoliščin (npr. izguba zaposlitve), ne predstavlja nujno duševne bolezni, ki bi opravičevala prisilno hospitalizacijo.
Sklep II Ips 291/2004 — Vrhovno sodišče