prisilno zdravljenje v psihiatrični bolnišnici
Sentenca
Prisilno zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve osebe je dopustno le, če oseba zaradi duševne motnje s hudo moteno presojo realnosti ogroža svoje življenje ali zdravje oziroma življenje ali zdravje drugih, in če teh nevarnosti ni mogoče odvrniti z milejšimi ukrepi (39. člen ZDZdr). Ukrep predstavlja poseg v pravico do osebne svobode, duševne integritete in prostovoljnega zdravljenja, zato mora biti nujno potreben in sorazmeren z zasledovanim ciljem varovanja zdravja in življenja.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo ukrep prisilnega zadržanja, ker je bila odklonitev zdravljenja posledica demence in s tem povezane nesposobnosti razumevanja lastnega stanja, ne pa posledica zavestne, razumske odločitve.
VSL sklep II Cp 1724/2016 — Višje sodišče v Ljubljani