prispevek oškodovanca k nastanku škode
Sentenca
Če je oškodovanec sam prispeval k nastanku škode ali k temu, da je škoda večja, kot bi bila sicer, se odškodnina ustrezno zmanjša (192. člen ZOR). Sodišče pri presoji prispevka upošteva okoliščine primera, zlasti oškodovančevo seznanjenost z nevarnostjo in njegovo ravnanje v danih razmerah.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da je bil fizični napad s pestjo nesorazmeren odziv na predhodni pljunek, kar utemeljuje deljeno odgovornost pravdnih strank.
VSL Sodba II Cp 357/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je odgovornost porazdelilo v razmerju 70 % (imetnik) proti 30 % (oškodovanec), upoštevajoč tako objektivno nevarnost vozila kot oškodovančevo neprevidnost pri vstopanju v kombi.
VSL Sodba II Cp 2034/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da vpenjanje obdelovancev na neoznačena mesta na neprimernem dvigalu ne pomeni neskrbnega ravnanja delavca, če je delavec ravnal zbrano in pazljivo.
VSL Sodba in sklep II Cp 1973/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri prispevka oškodovanca upoštevalo, da je tožnik kršil varnostna navodila s poseganjem v območje delujočega stroja, zaradi česar se je njegov prispevek k nastanku škode povečal na 30%.
VSC Sodba Cp 43/2020 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 171. člen -
Sodišče je presojalo prispevek delavca k škodi zaradi opustitve varnostnih ukrepov pri uporabi lestve in neustrezne priprave delovnega mesta.
VSL Sodba II Cp 1995/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Vstop v prostor, ki ne obratuje, sam po sebi ne pomeni neskrbnega ravnanja oškodovanca, če to ni bilo jasno označeno ali preprečeno.
VSL Sodba II Cp 2471/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da tožnikov prispevek zaradi neizkušenosti in vožnje brez vozniškega dovoljenja ob instinktivnem reagiranju ne presega 10 %.
VSRS Sodba II Ips 253/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri otroku kot oškodovancu v prometni nesreči ugotovilo 20 % soprispevek k nastanku škode zaradi nepravilnega prečkanja ceste, pri čemer je upoštevalo vzročno zvezo med njegovim ravnanjem in škodnim dogodkom.
VSL Sodba II Cp 2156/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vpliv opustitve uporabe varnostnega pasu na višino odškodnine pri prometni nesreči.
VSL Sodba II Cp 118/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 171. člen OZ · 171. člen, odstavek 1 OZ · 174. člen OZ · 174. člen, odstavek 1 OZ · 179. člen OZ · 179. člen, odstavek 2 OZ · 299. člen OZ · 299. člen, odstavek 1 OZ · 378. člen OZ · 378. člen, odstavek 1 ZPP · 254. člen ZPP · 254. člen, odstavek 2 ZPP · 254. člen, odstavek 3 ZPP · 359. člen -
Oškodovanec je prispeval k škodi z lahkomiselnim prečkanjem ceste in zadrževanjem v izletni coni dirkališča, kjer je nevarnost naleta motoristov objektivno največja.
VSRS Sodba II Ips 61/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot prispevek oškodovanca k nastanku škode upoštevalo opustitev uporabe varnostne opreme (luči in čelade) pri vožnji s kolesom.
VSRS sodba II Ips 182/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri soprispevka upoštevalo delavčevo deljeno pozornost zaradi zahtev delovnega procesa in neustrezne razmere na delovnem mestu (spolzke in obrabljene stopnice).
VDSS sodba Pdp 843/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delovne obveznosti delavca ne odvezujejo dolžnosti spremljanja dogajanja v okolici, kar vpliva na presojo njegove soodgovornosti pri padcu.
VSRS sklep II DoR 403/2015 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica je k nastanku škode prispevala 30-odstotni delež, ker ni izklopila glavnega stikala stroja pred čiščenjem.
VDSS sodba Pdp 742/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da predhodni verbalni konflikt ne opravičuje fizičnega napada in zato ne predstavlja soprispevka oškodovanca k nastanku telesnih poškodb.
VSC sodba Cp 367/2015 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je priznalo 20 % soprispevek oškodovanca, ker je ta kot sopotnik vedel za voznikovo vinjenost v času prometne nesreče.
VSRS sodba II Ips 149/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da so hude verbalne žalitve med sorodniki v konkretnem primeru izzvale prekomerno reakcijo, zato je oškodovancu pripisalo 10 % odgovornosti za nastalo škodo.
VSL sodba II Cp 3000/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da bi se moral vsak povprečno skrben delavec umakniti z nevarnega območja, ne glede na to, ali je bil za specifična dela (privezovalec, signalist) uradno usposobljen.
Sodba II Ips 264/2012 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je bilo ugotovljeno, da je oškodovanec s tem, ko ni nosil zaščitne čelade pri vožnji s kolesom z motorjem, prispeval 10 % k nastanku večje škode.
Sodba II Ips 189/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji sokrivde zaradi neuporabe zaščitne čelade poudarilo, da mora toženec dokazati vzročno zvezo med opustitvijo in konkretnim obsegom škode.
Sodba II Ips 128/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da sopotnik, ki je vedel za uživanje alkohola voznika, s svojo odločitvijo za vožnjo prispeva k nastanku škode, tudi če voznik ni kazal očitnih znakov vinjenosti.
Sodba II Ips 334/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalec ne more razbremeniti svoje odgovornosti zgolj s tem, da je delavcu varnostni pas dal na razpolago; poskrbeti mora tudi za usposobljenost delavca za njegovo uporabo.
Sklep II Ips 10/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo 30-odstotni prispevek oškodovanca k nastanku škode v prometni nesreči zaradi nepravilnega vključevanja v promet.
Sodba in sklep II Ips 678/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je obravnavalo vprašanje, ali lahko sodišče vzroke za prispevek oškodovanca ugotavlja po uradni dolžnosti v nasprotju z načelom dispozitivnosti.
Sodba II Ips 694/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je pešec prispeval k nastanku škode s tem, ko je izven prehoda za pešce nenadoma stopil na cestišče, ne da bi se prepričal o varnosti prečkanja, s čimer je kršil določbe o varnosti cestnega prometa.
Sodba II Ips 562/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zahteva delodajalca, naj delavec pri delu s strojem za rezkanje sam izdela lesen pripomoček za zmanjšanje nevarnosti, predstavlja nedopustno prelaganje rizika nevarne stvari na delavca.
VSL sodba I Cp 4800/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da za prispevek oškodovanca k nastanku škode zadošča neskrbno ravnanje, tudi če to ravnanje ni protipravno.
Sodba II Ips 108/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče ocenilo, da delodajalec v razmerju do tožeče stranke (ZZZS) ne odgovarja objektivno za ravnanje zavarovanke, zato je mogoče upoštevati njen prispevek k nastanku škode.
VSL sodba I Cpg 586/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je bil delavec pravilno poučen o prepovedi poseganja v stroj med njegovim delovanjem, kar je ključno za oceno njegovega soprispevka.
VSL sodba III Cp 3001/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da se sopotnik na motornem vozilu zavedno izpostavi večjemu tveganju, če se odloči za vožnjo z voznikom brez vozniškega dovoljenja, kar utemeljuje delni soprispevek oškodovanca k nastanku škode.
Sodba in sklep II Ips 525/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da nenadna fizična reakcija oškodovanca na delovanje stroja ne predstavlja soprispevka k škodi, saj je bila reakcija refleksne narave in posledica nevarne stvari.
VSL sodba I Cp 2308/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče ocenilo, da je prispevek oškodovanca k nastanku škode znašal 10 %, saj je delavec pri opravljanju dela ravnal z določeno stopnjo nepazljivosti, vendar je bila primarna krivda na strani delodajalca.
Sodba II Ips 1245/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da tožnik ni kršil pravil varnosti pri delu, zato mu ni mogoče očitati prispevka k nastanku škode.
VSL sodba III Cp 2821/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila tožnikova opustitev dolžne skrbnosti pri uporabi varnostne opreme ocenjena kot 50-odstotni prispevek k nastanku škode.
Sodba VIII Ips 263/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče ocenilo, da prispevek delavca, ki je vstopil v zavarovano območje delovanja robota, ne more preseči tridesetih odstotkov zaradi primarne odgovornosti delodajalca za varnost pri delu.
Sodba VIII Ips 205/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da je delavec zaradi dolgoletnih izkušenj in poznavanja delovnega procesa soodgovoren za nesrečo, ker se je nahajal na nevarnem območju, kjer je bila predvidljiva rotacija delovnih strojev.
VSL sodba II Cp 1994/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo prispevek pešca k nastanku prometne nezgode zaradi neustreznega prečkanja vozišča, kjer je bila situacija za voznika nepričakovana in neobvladljiva.
VSL sodba I Cp 2019/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica je k nastanku škode prispevala 20 % zaradi posega v delujoči stroj v nasprotju z varnostnimi navodili, s katerimi je bila seznanjena.
VDSS sodba Pdp 394/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnica je s poseganjem v stroj med obratovanjem kljub izrecnim opozorilom prispevala k nastanku škode v višini 60 %.
VSL sodba I Cp 1944/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vpliv opustitve uporabe varnostnega pasu na višino prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo.
VSL sodba II Cp 1473/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnici ni bilo mogoče očitati prispevka k nastanku škode, ker spuščena in neoznačena veriga v mraku ni predstavljala običajne in pričakovane ovire.
VSL sodba I Cp 756/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da je bil prispevek mladoletnega kolesarja, ki je nepravilno zavil v križišče, pravilno ovrednoten v višini 30 %.
Sodba in sklep II Ips 704/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo 30-odstotni prispevek kolesarke k nastanku škode zaradi kršitve prometnih pravil pri spremembi smeri vožnje, kljub hkratni kršitvi varnostne razdalje voznice osebnega vozila.
Sodba II Ips 964/2006 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru pretepa je sodišče prispevek oškodovanca k nastanku škode ocenilo na 50 %.
Sodba II Ips 490/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da alkoholiziranost kolesarja v konkretnem primeru ni bila v vzročni zvezi z nesrečo, saj tožnik v danih okoliščinah trčenja z avtomobilistom ne bi mogel ravnati drugače, ne glede na svojo alkoholiziranost.
Sodba II Ips 615/2008 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bil oškodovancu prisojen 30-odstotni prispevek k nastanku škode, ker se je v nasprotju s predpisi zadrževal na cestišču pod vplivom alkohola.
Sodba II Ips 173/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo ravnanje oškodovanca pri odpravljanju napake na stroju za obdelovanje lesa.
Sodba in sklep II Ips 678/2005 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bil prispevek oškodovanca ocenjen na 20 % zaradi pomanjkljive pazljivosti pri opravljanju nevarnega dela z neustreznimi delovnimi sredstvi.
Sodba II Ips 570/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo očitek o soprispevku oškodovanca, ker od njega ni mogoče zahtevati, da bi moral računati na spolzkost tal zaradi zaledenelosti, ki bi vodila v padec pod vozilo.
VSL sodba II Cp 7573/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni prispeval k nastanku škode na sluhu, ker zaščitnih sredstev ni smel uporabiti, saj bi mu ta preprečila slišnost povelj med vojaško vajo.
Sodba II Ips 789/2005 — Vrhovno sodišče
-
V tej sodbi je bil prispevek pešca k nastanku škode ocenjen na 25 % zaradi prečkanja vozišča izven prehoda za pešce v razmerah zmanjšane preglednosti zaradi parkiranih vozil.
Sodba II Ips 103/2005 — Vrhovno sodišče
-
Toženka je neuspešno uveljavljala ugovor 50-odstotnega prispevka oškodovanca, ker tožnikovo ravnanje ni bilo vzročno povezano z napadom.
Sodba II Ips 621/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je prečkanje ceste izven prehoda za pešce, kljub zadostni preglednosti, primarni vzrok za nesrečo, kar utemeljuje znižanje odškodnine zaradi tožnikovega prispevka.
Sodba in sklep II Ips 465/2004 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je k nastanku škodnega dogodka prispeval z opustitvijo posebne skrbnosti pri hoji v zimskih razmerah na poledenelem parkirišču.
Sodba II Ips 158/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je prispevek oškodovanca ocenilo na 30 %, ker je oškodovanec vedel, da je njegovo ravnanje (stanje na plužni deski med vožnjo) prepovedano in v nasprotju s predpisi.
Sodba II Ips 672/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo očitek o 20-odstotnem prispevku tožnika, ker je delodajalec dopuščal, da delavec popravila opravlja samostojno, zato kršitev predpisov o varstvu pri delu ni bila podana.
Sodba II Ips 461/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je prispevek oškodovanke, ki je bila seznanjena z gradbenimi deli na dvorišču, ocenilo na 40 %.
VSL sodba I Cp 366/2003 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo 40-odstotni prispevek oškodovanca k nastanku škode zaradi njegovega nevarnega ravnanja med obratovanjem stroja.
Sodba II Ips 348/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo 20-odstotni prispevek osemletnega otroka k nastanku prometne nesreče, ker je nenadoma stopilo na cestišče izven prehoda za pešce, ne da bi se prepričalo o varnosti prečkanja.
Sodba II Ips 300/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je na podlagi ugotovljenih kršitev prometnih predpisov ocenilo, da je voznik osebnega avtomobila prost odgovornosti za 70 % škode zaradi prispevka oškodovanca.
VSL sodba II Cp 1305/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica je k nastanku škode prispevala s tem, da se je nepotrebno naslonila na obratujoč stroj, čeprav je vedela za njegovo delovanje.
Sodba II Ips 622/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru znižalo odškodnino za 25 % zaradi ugotovljenega prispevka tožnika k nastanku prometne nesreče.
Sodba II Ips 10/99 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče pri tehtanju med krivdnim ravnanjem kolesarke (kršitev znaka stop) in objektivno odgovornostjo voznika avtobusa določilo razmerje odgovornosti 60 % za imetnika in 40 % za oškodovanko.
Sodba in sklep II Ips 234/95 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru delodajalec ni zagotovil preverjanja napetostnega stanja električne naprave, zato neizkušenemu delavcu ni mogoče očitati prispevka k škodi zaradi neuporabe preizkuševalca toka.
Sodba in sklep II Ips 463/2006 — Vrhovno sodišče