prispevek v rezervni sklad
Sentenca
Višina prispevka v rezervni sklad se določi na podlagi sprejetega načrta vzdrževanja večstanovanjske stavbe, ki ga etažni lastniki sprejmejo za določeno časovno obdobje (41. člen SZ-1). Načrt vzdrževanja predstavlja pravno podlago za zbiranje sredstev le v času njegove veljavnosti; po preteku tega obdobja načrt ne more več služiti kot podlaga za povišano vplačevanje prispevkov, razen če etažni lastniki sprejmejo nov ali podaljšan načrt (26. člen SZ-1).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da dejanska raba zaključenega dela stanovanja s strani posameznega solastnika ne vpliva na obveznost plačila v rezervni sklad, če ta raba odstopa od solastniškega deleža.
VSL Sodba I Cp 1448/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da povišan prispevek v rezervni sklad ni utemeljen, če načrt vzdrževanja, ki je bil podlaga za povišanje, v vtoževanem obdobju ni več veljal.
VSL sodba I Cp 3431/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavzelo stališče, da povišanje prispevka v rezervni sklad nad zakonsko določen minimum ni veljavno, če predhodno ni sprejet načrt vzdrževanja z vsemi zakonsko zahtevanimi sestavinami.
VSL sodba II Cp 1721/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da etažni lastniki ne morejo zadržati plačila prispevka v rezervni sklad zaradi nezadovoljstva s kakovostjo opravljenih sanacij ali načinom poslovanja upravnika.
VSL sodba I Cp 252/2012 — Višje sodišče v Ljubljani