prištevnost
Sentenca
Prištevnost je sposobnost storilca, da ob storitvi kaznivega dejanja razume pomen svojega dejanja in ima v oblasti svoje ravnanje. Neprišteven je storilec, ki zaradi trajne ali začasne duševne bolezni, duševne motnje, duševne zaostalosti ali druge hude duševne motenosti teh zmožnosti nima (16. člen KZ). Za ugotavljanje prištevnosti mora sodišče pridobiti izvid in mnenje izvedenca psihiatrične stroke, če nastane sum, da je bila storilčeva zmožnost obvladovanja ravnanja zaradi duševnega stanja izključena ali bistveno zmanjšana (265. člen ZKP).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je stališče o naravni domnevi prištevnosti potrdilo v kontekstu postopka zaradi prekrška odklonitve alkotesta oziroma strokovnega pregleda.
VSC Sodba PRp 15/2023 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZP-1 · v pravni podlagi ni navedenega št. člena -
Sodišče je obravnavalo zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri je obsojenec uveljavljal neprištevnost zaradi predhodne diagnoze hebefrenske shizofrenije in zahteval postavitev nove komisije izvedencev.
VSRS Sodba I Ips 51047/2014-319 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da obdolženčevo ravnanje po storitvi dejanja (pobeg, zaklepanje vozila) izkazuje ohranjen nadzor nad ravnanjem, kar izključuje bistveno zmanjšano prištevnost kljub vplivu mamil.
VSC sodba Kp 205/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj navedba o zasvojenosti z mamili brez izkazanega dvoma v zmožnost razumevanja ali obvladovanja ravnanja ne zadostuje za izpodbitje domneve prištevnosti.
VSL sodba I Kp 588/05 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da obtoženčevo sklicevanje na duševno stisko zaradi strahu pred priporom ob kasnejšem preklicu priznanja ne more izpodbiti prvotnega priznanja, če je izvedenec psihiater potrdil njegovo prištevnost v času storitve dejanja.
VSC sodba Kp 46/00 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče mora za ugotovitev prištevnosti izvesti vse potrebne dokaze, vključno z dopolnilnimi nevrološkimi preiskavami ali angažiranjem dodatnih strokovnjakov, če izvedenec psihiatrične stroke ukaže na pomanjkljivosti v prvotnem mnenju.
VSL sklep I Kp 499/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo postopek, ker je zavrnilo dokazni predlog za postavitev izvedenca psihiatra, čeprav so obstajali utemeljeni indici o bistveno zmanjšani prištevnosti obdolženke zaradi njenih psihičnih težav.
VSL sklep I Kp 823/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je na podlagi izvedenskega mnenja psihiatra ugotovilo, da obtoženec kljub vplivu alkohola v času storitve kaznivega dejanja ni bil neprišteven.
VSL sodba I Kp 778/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je ravnalo nepravilno, ker kljub zaznani intelektualni zaostalosti obdolženca ni odredilo psihiatričnega pregleda za ugotovitev njegove prištevnosti.
VSL sklep Kp 1141/93 — Višje sodišče v Ljubljani