pristojnost v denacionalizacijskem postopku
Sentenca
Razmejitev pristojnosti za odločanje o denacionalizacijskih zahtevkih med upravnim organom in sodiščem je odvisna od pravne podlage, na kateri je temeljil prehod premoženja v državno last. Kadar je prehod temeljil na zakonu ali odločbi državnega organa, izdanega na podlagi zakona, je za odločanje pristojen upravni organ. Če pa je prehod premoženja temeljil na pravnem poslu, je za odločanje o zahtevku pristojno sodišče. Okoliščina, da je bilo premoženje odvzeto pod prisilo, sama po sebi ne vpliva na razmejitev pristojnosti med navedenima organoma.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je kljub dolgoletnemu trajanju postopka potrdilo pravilnost odstopa zadeve v reševanje upravni enoti, saj je za odločanje o zahtevkih po ZDen podana izključna upravna pristojnost.
Sklep II Ips 182/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je odločilo, da je za denacionalizacijo nepremičnine, podržavljene na podlagi Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča, pristojna upravna enota, ker zapisnik o arondaciji ne predstavlja samostojnega pravnega posla.
-
Ustavno sodišče je odločilo o sporu glede pristojnosti med sodiščem in upravnim organom v zvezi z denacionalizacijo osebnega avtomobila, kjer ni šlo za prenos lastninske pravice s pravnim poslom.
Pravna podlaga: ZUstS · 61. člen, odstavek 4 -
V konkretnem primeru je šlo za pogodbeni prenos nepremičnin, pri čemer arondacijski postopek sploh ni bil začet, zato je za odločanje pristojno Okrajno sodišče.
-
V konkretnem primeru je bila za odločanje o denacionalizaciji nepremičnine pristojna upravna enota, ker je bilo ugotovljeno, da nepremičnina ni prešla v splošno ljudsko premoženje na podlagi pravnega posla.
-
Sodišče je pojasnilo, da upravni organ v denacionalizacijskem postopku ne more reševati sporov med dediči glede vrnjenega premoženja, saj je to v pristojnosti zapuščinskega sodišča.
Sodba I Up 50/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da uporaba 18. člena ZPP o zavrženju vloge zaradi nepristojnosti v denacionalizacijskih zadevah nasprotuje načelu smiselne uporabe ZNP.
Sklep II Ips 622/2003 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila upravna pristojnost potrjena, ker je šlo za denacionalizacijo nepremičnin, podržavljenih z odločbo Komisije za arondacijo, kar izključuje sodno pristojnost.
P-7/04 — US RS
-
Sodišče je odločilo o sporu glede pristojnosti med upravno enoto in sodiščem, pri čemer je poudarilo, da je za denacionalizacijo nepremičnin, podržavljenih v arondacijskem postopku, pristojna upravna enota.
P-6/04 — US RS
-
Sodišče je razmejilo pristojnost med sodiščem in upravno enoto glede na to, ali je nepremičnina prešla v državno last s pogodbo ali z upravno odločbo o arondaciji.
-
Sodišče je razmejilo pristojnost med sodiščem in upravnim organom glede na to, ali je nepremičnina prešla v državno last na podlagi kupoprodajne pogodbe ali arondacijske odločbe.
-
Sodišče je razmejilo pristojnost glede na to, ali je arondacijska odločba konstitutivni akt ali zgolj formalni instrument za realizacijo predhodno sklenjenega pogodbenega prenosa nepremičnin.
-
V konkretnem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo nepremičnin, podržavljenih z odločbo Komisije za kmetijski zemljiški sklad, v pristojnosti upravnega organa, saj ni šlo za podržavljenje na podlagi pravnega posla.
-
Sodišče je razmejilo pristojnost med upravnim organom in sodiščem v primeru, ko se zatrjevana neveljavnost pravnega posla nanaša na obdobje po že izvedenem podržavljenju.
-
Sodišče je razmejilo pristojnost v primeru arondacije, kjer je bila podlaga za podržavljenje odločba upravnega organa, čeprav sporazuma s prejšnjimi lastniki ni bilo mogoče doseči.
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo odvzema zemljišč pod prisilo ni odločilno za določitev pristojnosti, temveč je ključna narava akta (odločba organa vs. pravni posel), ki je povzročil prehod v državno last.
-
Sodišče je poudarilo, da je za razmejitev pristojnosti med sodnim in upravnim organom odločilen način prehoda premoženja v državno last, ne pa okoliščine odvzema posesti (npr. izsiljena pogodba).
VSL sklep I Cp 103/94 — Višje sodišče v Ljubljani