pristojnost za odločanje o denacionalizaciji
Sentenca
Za odločanje o zahtevkih za denacionalizacijo je pristojno sodišče v primerih, ko je bil pravni naslov za podržavljenje sicer akt državnega organa, vendar je bila podlaga za izdajo tega akta poprej sklenjen veljaven pravni posel med strankami (5. člen ZDen). V takšnih primerih se šteje, da prehod premoženja v družbeno lastnino temelji na civilnopravnem razmerju, kar utemeljuje pristojnost sodišča namesto upravnega organa.
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo)
- Zakon o zadrugah (ZZad)
- Zakon o zavodih (ZZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da organ ne sme zgolj slediti navedbam stranke o pravni podlagi, temveč mora samostojno opredeliti pristojnost glede na dejanski izvor zaplembe premoženja.
sodba in sklep I U 208/2012 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: prečiščeno besedilo · 125. člen ZDen · 3. člen ZDen · 52. člen ZDen · 54. člen ZDen · 64. člen ZIKS · 145. člen ZUP · 129. člen ZUP · 129. člen, odstavek 1, točka 1 ZUP · 129. člen, odstavek 1, točka 3 ZUP · 26. člen ZUP · 26. člen, odstavek 3 ZUP · 27. člen ZUP · 27. člen, odstavek 1 -
Sodišče je v konkretnem primeru pravilno ugotovilo, da je za odločanje o vrnitvi premoženja, podržavljenega na podlagi Odloka AVNOJ, pristojna upravna enota, zato je nepravdni postopek v tem delu ustavilo in zadevo odstopilo v reševanje upravnemu organu.
VSC sklep Cp 728/2011 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretni zadevi je bila pristojnost okrajnega sodišča utemeljena z ugotovitvijo, da je bila nepremičnina predmet kupoprodajne pogodbe, sklenjene pred izdajo odločbe o arondaciji.
-
Sodišče je v konkretnem primeru napačno kvalificiralo prenos premoženja kot podržavljenje brez pravnega naslova, čeprav je obstajala kupoprodajna pogodba, kar je vplivalo na napačno presojo stvarne pristojnosti.
VSK sklep I Cp 1288/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je odločilo, da je za denacionalizacijo zemljišč, podržavljenih po ZNNZGZ, pristojna upravna enota, čeprav je bila glede pravice uporabe kasneje sklenjena kupoprodajna pogodba.
-
Sodišče je presodilo, da je upravna enota pristojna za odločanje o denacionalizaciji zemljišča, čeprav je bila glede pravice uporabe tega zemljišča po nacionalizaciji sklenjena kupna pogodba.
-
Sodišče je v konkretnem primeru odločilo o sporu glede pristojnosti med Okrajnim sodiščem in Upravno enoto Ljubljana za zemljišča, podržavljena na podlagi 9. točke 3. člena ZDen.
-
Sodišče je razmejilo pristojnost med upravno enoto in okrajnim sodiščem glede na to, ali je bil solastninski delež nepremičnine predmet kupne pogodbe (sodišče) ali ne (upravna enota).
-
Sodišče je pojasnilo razmejitev pristojnosti med upravnim in sodnim postopkom v primerih, ko je bil pravni posel sklenjen pod pritiskom oblasti, tudi če je bila grožnja z razlastitvijo že realizirana skozi dejanski odvzem posesti.
Sklep II Ips 226/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo pristojnost sodišča, ker je bil pravni naslov za prenos lastninske pravice kupoprodajna pogodba, za katero se trdi, da je bila sklenjena zaradi nedovoljenega pritiska predstavnikov oblasti.
Pravna podlaga: ZUstS · 61. člen, odstavek 4 -
Sodišče je razrešilo spor o pristojnosti med sodiščem in upravno enoto v primeru, kjer je bila kljub podržavljenju po ZNZGZ naknadno sklenjena kupna pogodba za pravico uporabe zemljišč.
-
V konkretni zadevi je bila arondacijska odločba izdana na podlagi Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča, kar pomeni, da je za denacionalizacijo pristojen upravni organ in ne sodišče.
Pravna podlaga: ZUstS · 61. člen, odstavek 4 -
Sodišče je odločilo, da je za denacionalizacijo zemljišč, ki so bila nacionalizirana na podlagi ZNNZG, pristojna upravna enota, ne glede na kasnejšo sklenitev kupne pogodbe za prenos pravice uporabe.
Pravna podlaga: ZUstS · 61. člen, odstavek 4 -
Sodišče je odločilo, da je za denacionalizacijo nepremičnin, podržavljenih po ZNNZGZ, pristojna upravna enota, čeprav je bila glede dela zemljišča kasneje sklenjena kupna pogodba.
-
Sodišče je poudarilo, da kupna pogodba, ki nadomešča razlastitev, ne predstavlja pravnega posla v smislu 5. člena ZDen, če je bilo premoženje že predhodno podržavljeno na podlagi zakona o nacionalizaciji.
-
V obravnavani zadevi je bila pristojnost upravne enote potrjena, ker sta bili zemljišči nacionalizirani na podlagi ZNNZGZ, kar uvršča zadevo v pristojnost upravnega organa po 9. točki 3. člena ZDen.
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je za denacionalizacijo zemljišč, podržavljenih na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, izključno pristojen upravni organ.
-
Sodišče je presodilo, da je za denacionalizacijo pristojna upravna enota, ker prenos lastninske pravice na nepremičninah ni bil izveden na podlagi pravnega posla, temveč na podlagi upravne in sodne odločbe.
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da ker ni bilo zatrjevano, da bi premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, za odločanje ni pristojno sodišče, temveč upravna enota.
-
V konkretnem primeru je bila za odločanje o denacionalizaciji pristojna Upravna enota, ker premoženje ni prešlo v državno last na podlagi pravnega posla iz 5. člena ZDen, temveč na podlagi meddržavne pogodbe.
-
V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da kupna pogodba in njen dodatek nista samostojna pravna posla, temveč sta vezana na arondacijski postopek, kar utemeljuje pristojnost upravnega organa.
-
V konkretnem primeru je bil za odločanje o začasni odredbi v zavarovanje denacionalizacijskega zahtevka pristojen občinski upravni organ za gospodarstvo, glede na naravo podržavljenega premoženja.
Sodba I Up 46/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v tem primeru odločilo o sporu glede pristojnosti med upravno enoto in okrajnim sodiščem, ker ni šlo za prehod premoženja na podlagi pravnega posla, temveč za sodno odločbo.
-
Sodišče je razmejilo pristojnost v primeru, ko je bila arondacijska odločba izdana le za potrebe realizacije predhodno sklenjene kupoprodajne pogodbe in zemljiškoknjižnega vpisa.
U-II-216/00 — US RS
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je bila nepremičnina podržavljena z odločbo komisije za arondacijo na podlagi Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča, zato za odločanje ni podana sodna, temveč upravna pristojnost.
-
V konkretnem primeru je bila pristojnost sodišča utemeljena z ugotovitvijo, da je bil pravni temelj podržavljenja nepremičnin kupna pogodba, ne pa arondacijska odločba.
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je bila arondacija izvedena na podlagi upravnega akta, zato je za odločanje o denacionalizaciji pristojna upravna enota, ne sodišče.
-
Sodišče je v konkretnem primeru odločilo o sporu glede pristojnosti med okrajnim sodiščem in upravno enoto, pri čemer je bila odločilna okoliščina, da je bilo premoženje podržavljeno na podlagi upravne odločbe, kar terja pristojnost upravnega organa.
-
Sodišče je v konkretni zadevi odločilo o pristojnosti okrajnega sodišča za denacionalizacijo nepremičnin, ki so bile podržavljene na podlagi pravnega posla.
-
Sodišče je presodilo, da je za odločanje o denacionalizacijskem zahtevku pristojna upravna enota, ker upravičenka po razveljavitvi kazenske sodbe ni vložila predloga za vrnitev premoženja po določbah ZIKS, temveč je vztrajala pri zahtevi v upravnem postopku.
-
Sodišče je odločilo o pristojnosti okrajnega sodišča v primeru, ko so bile nepremičnine podržavljene na podlagi kupne pogodbe, sklenjene za namene arondacije.
-
V obravnavanem primeru je bila pristojnost sodišča potrjena, ker je bilo ugotovljeno, da nepremičnina ni bila podržavljena v arondacijskem postopku, temveč na podlagi samostojnega pravnega posla.
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da nepremičnine niso bile podržavljene v arondacijskem postopku, temveč na podlagi pravnega posla, zato je podana pristojnost okrajnega sodišča.
-
Sodišče je razsodilo, da je upravni organ napačno zavrgel zahtevo za denacionalizacijo, ker je bila ta utemeljena na pravnem poslu, za kar je po zakonu pristojno sodišče, ne pa upravni organ.
Sodba U 1604/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru razmejilo pristojnost med upravno enoto in sodiščem glede na to, da nepremičnina ni bila podržavljena s pravnim poslom v smislu 5. člena ZDen.
-
Sodišče je poudarilo, da kupoprodajne pogodbe, sklenjene v okviru arondacijskega postopka, ni mogoče šteti za samostojen pravni posel, če je bila arondacijska odločba tista, ki je dokončno odvzela lastninsko pravico.
Sodba U 674/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razmejilo pristojnost med sodiščem in upravnim organom pri denacionalizaciji zadružnega premoženja, ki je bilo preneseno na podlagi prisilnih predpisov in samoupravnih sporazumov.
-
Sodišče je v tem primeru odločilo o sporu glede pristojnosti, ker je ugotovilo, da pravni temelj podržavljenja ni bil pravni posel iz 5. člena ZDen, zato je za odločanje pristojen upravni organ.
-
Sodišče je v tej zadevi razrešilo spor o pristojnosti med upravnim organom in sodiščem glede denacionalizacije zemljišč, ki so prešla v družbeno lastnino na podlagi arondacijske odločbe, izdane na podlagi predhodnega sporazuma.
-
Sodišče je v konkretnem primeru odločilo o sporu o pristojnosti med sodiščem in upravnim organom glede denacionalizacije premičnin (avtobusov).
-
Sodišče je odločilo o pristojnosti v primeru denacionalizacije nepremičnin, ki so bile v državno last prenesene z darilno pogodbo leta 1946.
-
Sodišče je v tem primeru razmejilo pristojnost med upravnim organom in sodiščem pri denacionalizaciji nepremičnin, podržavljenih v postopku arondacije, ki je temeljila na predhodnem pravnem poslu.
-
Sodišče je odločilo, da je za denacionalizacijo poslovnega prostora, katerega prehod v družbeno lastnino temelji na upravnih odločbah, pristojna Upravna enota, ne glede na vmesno kupno pogodbo, ki je bila v nasprotju s prisilnimi predpisi.
-
Sodišče je v konkretnem primeru razmejilo pristojnost med sodiščem in upravnim organom glede na to, ali je bila arondacijska odločba le realizacija predhodno sklenjenega veljavnega prodajnega pravnega posla.
-
Sodišče je potrdilo, da je bila zahteva za denacionalizacijo nepremičnine, prešle v državno last na podlagi kupoprodajne pogodbe, pravilno zavržena v upravnem postopku, saj je za presojo prisilnih okoliščin sklenitve posla pristojno nepravdno sodišče.
Sodba U 645/93-4 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je za vračanje premoženja, podržavljenega kreditnim zadrugam, pristojen občinski upravni organ, ne pa sodišče.
Sodba U 1669/93-4 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč, odvzetih na podlagi odločb o arondaciji, izključno pristojen upravni organ, ne glede na predhodno sklenjen sporazum o odškodnini.
VSL sklep I Cp 6/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo pristojnost za obravnavo zahtevka za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč, ki so prešla v državno last na podlagi arondacijskih odločb, ne glede na obstoj predhodnega sporazuma o odškodnini.
VSL sklep I Cp 8/94 — Višje sodišče v Ljubljani