pristojnost za odločanje o prekršku

Sentenca

Za odločanje v postopku o prekršku je pristojno okrajno sodišče, kadar so podane okoliščine, ki izključujejo možnost izvedbe hitrega postopka pred prekrškovnim organom. Hitri postopek ni dopusten, če je z dejanjem prekrška nastala telesna poškodba ali če narava prekrška zahteva sodno presojo zaradi teže posledic ali kompleksnosti dejanskega stanja (52. člen ZP-1). V takšnih primerih prekrškovni organ ni pooblaščen za samostojno vodenje postopka, temveč mora zadevo odstopiti v pristojnost sodišču.

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je v konkretnem primeru reševalo spor o pristojnosti med prekrškovnim organom in sodiščem glede obdolžilnega predloga za prekršek po Zakonu o pravilih cestnega prometa.

    P-3/22

  • Sodišče je odločilo o pristojnosti v sporu, kjer je prekrškovni organ zaradi predloga za odvzem predmetov kot stransko sankcijo zahteval prenos pristojnosti na okrajno sodišče.

    P-19/14

  • Sodišče se je neutemeljeno izreklo za nepristojno na podlagi lastne ocene, da v obdolžilnem predlogu manjkajo bistveni elementi prekrška, kar pomeni nedopusten poseg v vsebinsko presojo pred koncem postopka.

    P-5/13

  • Sodišče je razveljavilo odločitev prekrškovnega organa, ker je bila za prekršek predpisana stranska sankcija kazenskih točk, ki zahteva redni sodni postopek.

    Sodba IV Ips 6/2007 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je razlagalo pristojnost pri prekrških voznika začetnika, za katerega je prag za prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja določen pri sedmih kazenskih točkah.

    Sodba IV Ips 57/2007 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je odločilo, da je za obravnavo prekrška, pri katerem je nastala telesna poškodba, pristojno okrajno sodišče, saj takšna posledica preprečuje izvedbo hitrega postopka pred prekrškovnim organom.

    P-26/06

  • V konkretnem primeru je bila podana pristojnost okrajnega sodišča, ker je iz obdolžilnega predloga izhajalo, da je udeleženec prometne nesreče utrpel telesno poškodbo.

    P-27/06

  • Sodišče je pojasnilo, da telesna poškodba ali škoda, ki jo utrpi le storilec sam, ne zadostuje za kvalifikacijo prometne nesreče kot prekrška, ki bi zahteval redni sodni postopek.

    P-220/05

  • Sodišče je pojasnilo, da poškodovanje samega sebe oziroma lastnega premoženja v prometni nesreči ne predstavlja hujšega prekrška po 234. členu ZVCP-1, zato je za odločanje pristojen prekrškovni organ.

    P-104/05

  • Sodišče je presodilo, da je za odločanje o prekršku pristojen prekrškovni organ, ker v konkretnem primeru ni šlo za prometno nesrečo z udeležbo druge osebe ali njenega premoženja.

    P-45/05

  • Sodišče je presodilo, da prekršek po 234. členu ZVCP-1 zahteva ogrožanje ali poškodovanje druge osebe oziroma njenega premoženja; ker je v konkretnem primeru nastala škoda le storilcu samemu, pogoji za sodno pristojnost niso bili izpolnjeni.

    P-163/05

  • Sodišče je presodilo, da za opredelitev prekrška kot prometne nesreče po 234. členu ZVCP-1 zahteva ogrožanje ali poškodovanje druge osebe oziroma njenega premoženja; zgolj škoda na vozilu storilca ne zadošča za pristojnost sodišča.

    P-152/05

  • Sodišče je presodilo, da samoškodovanje ali poškodovanje lastnega premoženja v prometni nesreči ne izpolnjuje pogojev za opredelitev prekrška po 234. členu ZVCP-1, zato je za postopek pristojen prekrškovni organ in ne sodišče.

    P-23/05

Viri