pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Sentenca
Pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v upravnem sporu je dopustno uveljavljati v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje le v primeru in v obsegu, ko sodba temelji na dejstvih, ki so bila ugotovljena neposredno v sodnem postopku. Kadar sodišče presoja zakonitost upravnega akta na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, ta pritožbeni razlog ni dopusten, saj sodišče v upravnem sporu načeloma ne ugotavlja dejanskega stanja, temveč presoja pravilnost upravne odločitve.
Iz posameznih sodb
-
Vrhovno sodišče se ni opredeljevalo do pritožbenih navedb o dejanskem stanju, ker pritožnik ni navedel novih dejstev ali dokazov, ki bi zahtevali ponovno presojo potrebe po mednarodni zaščiti.
VSRS Sodba I Up 222/2025 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo pritožbene očitke, ker pritožnik ni konkretiziral trditev o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja v povezavi z dokaznim gradivom in razlogovanjem sodišča prve stopnje.
VSC Sodba Cpg 181/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da je upravni akt predmet presoje Vrhovnega sodišča le posredno, zato pritožba ne more uspešno izpodbijati dejanskega stanja, ki ga je ugotovil upravni organ, če ga sodišče prve stopnje ni samo ponovno ugotavljalo.
VSRS Sodba I Up 227/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo omejitev pritožbenih razlogov v upravnem sporu glede na to, kdo je ugotavljal dejansko stanje v postopku.
Sodba I Up 955/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da je po spremembi zakona (ZUS-A) dopustnost uveljavljanja tega pritožbenega razloga vezana na okoliščino, ali je dejansko stanje ugotavljalo sodišče samo v sodnem postopku.
Sodba I Up 1171/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da je bila dopustnost tega pritožbenega razloga v upravnem sporu omejena z novelo ZUS-A, da bi se ohranila narava upravnega spora kot presoje zakonitosti, ne pa kot polne vsebinske presoje dejanskega stanja.
Sodba I Up 50/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo meje pritožbenega preizkusa dejanskega stanja po uveljavitvi novele ZUS-A, pri čemer je poudarilo razliko med dejanskim stanjem iz upravnega postopka in dejanskim stanjem, ki ga sodišče ugotovi v sodnem postopku.
Sodba I Up 1136/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo mejo dopustnosti pritožbenega izpodbijanja dejanskega stanja po noveli ZUS-A, ki omejuje ta razlog na primere, ko sodišče prve stopnje samo izvaja dokazni postopek.
Sodba I Up 23/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo mejo dopustnosti pritožbenega razloga po ZUS-A, pri čemer je ključno razlikovanje med dejanskim stanjem, ugotovljenim v upravnem postopku, in dejanskim stanjem, ugotovljenim v sodnem postopku.
Sodba I Up 39/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo mejo dopustnosti uveljavljanja pritožbenih razlogov v upravnem sporu po noveli ZUS (Ur. l. RS, št. 70/2000).
Sodba I Up 1161/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se pritožbeni razlogi lahko izpeljejo iz vsebine pritožbenih navedb, tudi če niso izrecno poimenovani, vendar morajo biti utemeljeni z dejstvi, ki izpodbijajo dokazno oceno prvostopnega sodišča.
VSL sodba I Cpg 633/99 — Višje sodišče v Ljubljani