privatizacija stanovanja

Sentenca

Iz posameznih sodb

• Tožnika nista uveljavljala pravice do privatizacije stanovanja, ki bi jima pripadala kot imetnikoma stanovanjske pravice na družbenem stanovanju.

  VSL sodba in sklep I Cp 3/2016 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: SZ · 112. člen SZ · 115. člen SZ · 117. člen SZ · 123. člen ZTLR · 27. člen ZTLR · 28. člen ZTLR · 29. člen

• Sodišče je potrdilo, da lahko imetnik stanovanjske pravice in zakonec stanovanje odkupita skupaj, zaradi česar stanovanje postane njuno skupno premoženje, čeprav je bila tožnica prvotna imetnica stanovanjske pravice.

  Sodba II Ips 870/2008 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je štelo, da se zastaralni rok za tožbeni zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe začne teči, ko lastnik stanovanja zavrne zahtevo za odkup ali ko s svojim ravnanjem (npr. vztrajanjem pri izpraznitveni tožbi) jasno pokaže, da zahteve ne bo izpolnil.

  Sodba II Ips 801/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da tožnica ni bila upravičena do sklenitve prodajne pogodbe za konkretno stanovanje, ker je bila zanj predvidena celovita prenova, tožena stranka pa je bila zavezana le k zagotovitvi drugega primernega stanovanja.

  Sodba II Ips 42/2008 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pojasnilo, da prepustitev pravice do odkupa ožjemu družinskemu članu pomeni tudi prepustitev upravičenja, da se ta član v zemljiški knjigi vknjiži kot lastnik nepremičnine.

  Sodba II Ips 557/2004 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da je določitev primernega roka za dograditev stanovanjske hiše pravno vprašanje, ki je odvisno od konkretnih okoliščin, kot so finančne zmožnosti imetnika stanovanjske pravice v času uveljavitve zakona.

  Sodba in sklep II Ips 168/2004 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je razsodilo, da v primeru odkupa stanovanja po SZ kupec ni dolžan plačati obresti od kupnine pred sklenitvijo prodajne pogodbe, saj zakon predvideva le valorizacijo prek vrednosti točke.

  Sodba II Ips 489/2001 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je zavzelo stališče, da podnajemnik dela stanovanja, četudi je v njem bival več kot dve leti pred uveljavitvijo SZ, nima upravičenja do odkupa stanovanja kot prejšnji imetnik stanovanjske pravice.

  Sodba II Ips 503/2000 — Vrhovno sodišče

• Tožnica je zahtevo za odkup stanovanja vložila po izteku dveletnega roka iz 123. člena SZ, zato je sodišče njen zahtevek za sklenitev kupoprodajne pogodbe zavrnilo.

  Sodba II Ips 396/2000 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pojasnilo, da prostori, ki so bili vključeni v stanovanje v času družbene lastnine, postanejo sestavni del stanovanja in s tem tvorijo enoten materialnopravni položaj predmeta privatizacije.

  Sodba II Ips 178/2000 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da naknadno predložena privolitev imetnika stanovanjske pravice po dolgem času od uveljavitve zakona ne more nadomestiti manjkajoče legitimacije v času vložitve zahteve za odkup.

  Sodba II Ips 165/2000 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je štelo, da je stanovanjska hiša, kupljena z denarjem, pridobljenim z delom zakoncev v času trajanja zakonske zveze, skupno premoženje, ne glede na to, da je bila vpisana le na ime enega zakonca.

  Sodba in sklep II Ips 36/2000 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri določitvi kupnine za stanovanje uporabilo vrednost točke v času vložitve tožbe, saj je bila ta ugodnejša za tožnika v okviru zahtevka, kljub zakonski možnosti uporabe vrednosti točke na 30. dan po vloženi zahtevi.

  VSL sodba I Cp 99/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je razsodilo, da tožena stranka ne more utemeljeno zavrniti zahtevka za odkup zaradi smrti imetnika stanovanjske pravice, če do smrti ni prišlo zaradi krivde zavezanca, ki je zamudil z izpolnitvijo svoje obveznosti prodaje stanovanja.

  Sklep II Ips 485/99 — Vrhovno sodišče

• Tožnik ni mogel doseči spremembe solastninskega deleža na stanovanju zgolj s trditvijo, da je kupnino v celoti poravnal iz svojega posebnega premoženja, saj je toženka svojo solastninsko pravico pridobila originarno na podlagi zakonskega upravičenja in sklenjene kupoprodajne pogodbe.

  Sodba II Ips 411/99 — Vrhovno sodišče

• Tožnik je zahteval vračilo dela kupnine zaradi nepravilnega točkovanja stanovanja, vendar je sodišče presodilo, da to ni stvarno napaka in da bi moral kupec v primeru nestrinjanja s točkovanjem zahtevati cenitev gradbene vrednosti pred sklenitvijo pogodbe.

  VSK sodba Cp 320/99 — Višje sodišče v Kopru

• Sodišče je poudarilo, da upravičenec nima samostojne aktivne legitimacije za izpodbijanje pogodbe med zavezancem in tretjo osebo, če ne zahteva hkrati sklenitve pogodbe zase.

  Sodba II Ips 280/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da se zakonec, ki je z veljavnim pravnim poslom odsvojil svoj delež na skupnem premoženju (stanovanjski hiši v gradnji), ne more sklicevati na to, da hiša ni v njegovi lasti, da bi s tem izigral zakonsko določbo o odklonitvi prodaje stanovanja.

  Sodba II Ips 221/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da tožnica ni upravičena do odkupa stanovanja, ker je bila njena pravica do zasedbe stanovanja pridobljena na podlagi nezakonite odločbe organa JLA.

  Sodba II Ips 73/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da je bila pisna privolitev imetnika stanovanjske pravice nadomeščena z njegovo lastno zahtevo za odkup, vloženo v zakonitem roku, kar omogoča skupno obravnavanje zahtevkov zakoncev.

  Sklep II Ips 13/97 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da obveznost prodaje stanovanja preneha, če je imetnik stanovanjske pravice že pridobil drugo stanovanje, zaradi česar bi stanodajalec lahko odpovedal stanovanjsko razmerje za sporno stanovanje po določbah ZSR.

  Sodba II Ips 277/96 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da zahteva za odkup stanovanja ni utemeljena, ker je imetnik stanovanjske pravice (oče tožnika) zgradil novo enodružinsko hišo, ki je primerna za bivanje celotne družine, kar predstavlja zakonsko podlago za zavrnitev prodaje.

  Sodba II Ips 289/96 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pojasnilo, da je zakonodajalec z določbo 149. člena SZ omogočil odkup tudi osebam, ki so v stanovanju bivale brez predpisane odločbe, če so izpolnile pogoj dvoletnega bivanja pred uveljavitvijo zakona.

  Sodba II Ips 13/96 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je zavzelo stališče, da lastnik stanovanja ne more zahtevati dodatnih dokazil o nepremičninskem premoženju kupca, če ta zahteva ni izrecno določena v zakonu, in da neutemeljeno zavlačevanje s sklenitvijo pogodbe ne sme vplivati na višino kupnine.

  Sodba II Ips 700/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da uničena novogradnja na območju pod tujo oblastjo ne predstavlja okoliščine, ki bi lastniku omogočila odklonitev prodaje stanovanja z utemeljitvijo, da si imetnik stanovanjske pravice stanovanjski problem rešuje sam z gradnjo hiše.

  Sodba II Ips 456/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da pridobitev državljanstva po izteku roka za uveljavljanje pravice do odkupa ne more sanirati pomanjkljivosti zahteve, vložene v času, ko tožnica še ni izpolnjevala pogojev.

  Sodba II Ips 82/95 — Vrhovno sodišče

• Tožnica je podpisala prodajno pogodbo za stanovanje, čeprav je bila seznanjena z drugačno cenitvijo, zato s sklenitvijo pogodbe ni mogla več zahtevati spremembe prodajnih pogojev.

  Sodba II Ips 916/94 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da imetnik stanovanjske pravice ni državljan RS, ne preprečuje njegovemu ožjemu družinskemu članu, ki je državljan RS, da na podlagi pisne privolitve uveljavi pravico do odkupa stanovanja.

  Sklep II Ips 818/94 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da tožnik ni upravičen do odkupa stanovanja, ker ima v lasti prazno družinsko stanovanjsko hišo, ki jo je mogoče s sorazmerno majhnimi izdatki usposobiti za bivanje.

  sodba II Ips 965/94 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je v konkretnem primeru štelo, da skupna tožba dveh oseb, ki sta bivali v stanovanju več kot dve leti brez zahteve za izselitev, izkazuje njun status imetnikov stanovanjske pravice in voljo do skupnega odkupa.

  VSC sodba Cp 761/95 — Višje sodišče v Celju

• Tožnik je s sklenitvijo najemne pogodbe za določen čas po uveljavitvi SZ prostovoljno uredil razmerje z lastnikom, s čimer je izgubil pravico do uveljavljanja odkupa stanovanja na podlagi prejšnjega statusa imetnika stanovanjske pravice.

  Sodba II Ips 442/94 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je v konkretnem primeru poudarilo pomen pravilne časovne opredelitve vrednosti točke za izračun kupnine pri obvezni prodaji stanovanja.

  VSL sklep II Cp 633/94 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je presodilo, da imetnik stanovanjske pravice nima pravice do odkupa, če je bila proti njemu vložena tožba za odpoved stanovanjskega razmerja še pred uveljavitvijo zakona, ne glede na to, da pravnomočna sodba o odpovedi še ni bila izdana.

  VSL sodba II Cp 1525/94 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je potrdilo, da lahko lastnik stanovanja ugovor o gradnji lastne hiše uveljavlja tudi proti ožjemu družinskemu članu, ki je vstopil v pravni položaj imetnika stanovanjske pravice.

  VSL sodba II Cp 652/94 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je presodilo, da tožena stranka ne more zavrniti prodaje stanovanja, ker je imetnik stanovanjske pravice pridobil pravico do najpotrebnejših prostorov, kar je bilo potrjeno s pravnomočno sodno odločbo.

  Sklep II Ips 807/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da tožnika nista bila upravičena do odkupa, ker jima je stanovanjsko razmerje prenehalo s pravnomočno sodbo še pred uveljavitvijo SZ.

  sodba II Ips 976/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da mora biti predvideno rušenje ali prenova izkazana s konkretnim prostorskim izvedbenim aktom, zgolj vizija ali načrtovanje brez ustreznih dovoljenj ne zadoščata za odklonitev prodaje.

  Sodba II Ips 607/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da za odklonitev prodaje ni nujna že izdana pravnomočna sodna odločba o izselitvi, temveč zadošča obstoj pogojev za odpoved stanovanjskega razmerja.

  Sodba II Ips 689/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da sklep občinskega organa o nameravani uporabi objekta za kulturno dejavnost ne predstavlja dokaza o tem, da celovita prenova stanovanjske hiše že teče.

  VSL sklep I Cp 1142/94 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je zavzelo stališče, da lahko tudi tuj državljan kot imetnik stanovanjske pravice s pisno privolitvijo omogoči odkup stanovanja svojemu ožjemu družinskemu članu, ne glede na omejitve glede državljanstva pri pridobivanju lastninske pravice.

  VSL sodba II Cp 36/94 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je presodilo, da imetnik stanovanjske pravice, ki je tujec, nima pravice do odkupa stanovanja, zato te pravice ne more prenesti niti na svojega zakonca.

  VSL sodba I Cp 2159/93 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: SZ · 117. člen SZ · 117. člen, 1. odstavek URS · 68. člen URS · 68. člen, 1. odstavek UZIU · 9. člen UZIU · 9. člen, odstavek 1

• Sodišče je presojalo pravico do ponovne sklenitve prodajne pogodbe po razdrtju prvotne pogodbe zaradi neplačila kupnine v okviru privatizacijskih določb SZ.

  VSL sodba in sklep I Cp 1998/93 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je poudarilo, da tožnica ne more s tožbo zahtevati sklenitve pogodbe po ceni iz osnutka, ki ga sama ni sprejela, temveč se mora cena določiti na dan, ko se je iztekel 30-dnevni rok za sklenitev pogodbe.

  VSL sklep II Cp 1733/93 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je presodilo, da lastnik ni dolžan prodati stanovanja, če ima najemnik v lasti lastno stanovanjsko hišo, ne glede na stopnjo njene dokončanosti, saj to predstavlja zakonski razlog za odpoved stanovanjskega razmerja.

  Sodba II Ips 481/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pojasnilo, da 128. člen SZ ne omejuje pravnega varstva upravičenca zgolj na ugotovitveni zahtevek, temveč omogoča dajatveni zahtevek za sklenitev pogodbe.

  Sodba II Ips 77/93 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presojalo, ali je imetništvo stanovanjske pravice, pridobljeno v nepravdnem postopku, veljavno tudi v primeru, če je imetnik stanovanje neprekinjeno uporabljal manj kot šest mesecev, kar vodi v izgubo stanovanjske pravice.

  Sodba II Ips 16/93 — Vrhovno sodišče

Viri