privolitev oškodovanca
Sentenca
Privolitev oškodovanca v škodo je pravni institut, ki izključuje protipravnost ravnanja in s tem odškodninsko odgovornost povzročitelja, vendar le, če se športna aktivnost odvija v okviru pravil igre. Kadar je udeležba pri športni aktivnosti obvezna, privolitve oškodovanca ni mogoče šteti za veljavno podlago za izključitev nedopustnosti ravnanja. Za obstoj odškodninske odgovornosti mora biti podana vzročna zveza med opustitvijo nadzora in nastalo škodo, pri čemer odsotnost nadzora sama po sebi ne pomeni nujno protipravnega ravnanja (154. člen ZOR).
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (ZLPZ-1)
- Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)
- Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT)
- Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu (Uredba ES 864/2007)
- Zakon o igrah na srečo (ZIS)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP)
- Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (prenovitev) (Uredba EU 1215/2012)
- Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT)
- Zakon o policiji (ZPol)
Iz posameznih sodb
-
Tožnik je s pasivnim ravnanjem in opustitvijo pravnih sredstev za upravljanje skupne stvari (vozila) konkludentno privolil v nastanek škode, zaradi česar je njegov odškodninski zahtevek neutemeljen.
VSM Sodba I Cp 13/2025 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da je tožnik s privolitvijo v obremenitev nepremičnine v okviru zavarovanja posojila hkrati privolil v posledično nezmožnost razpolaganja z nepremičnino, kar izključuje odškodninsko odgovornost toženca.
VSL Sodba I Cp 131/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 140. člen -
Tožnica je s prostovoljno odločitvijo za skok s padalom sprejela rizike, ki so z dejavnostjo običajno povezani, kar vpliva na presojo obsega odgovornosti organizatorja.
VSL Sodba II Cp 125/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da je tožeča stranka privolila v svoje prikrajšanje, ker kljub pozivu tožene stranke po prekinitvi poslovnega odnosa ni blokirala dostopa do aplikacije, s čimer je sama omogočila nastanek sporne terjatve.
VSL sodba II Cg 1375/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka je s podpisom dogovora o višji odvetniški nagradi, kljub opozorilu o stroških, prostovoljno pristala na zmanjšanje svojega premoženja, s čimer je privolila v nastalo škodo.
VSL sodba II Cpg 36/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je podpis pogodbe o prenosu delnic po višji ceni, kljub predhodni protipravnosti toženke, pomenil privolitev oškodovanca v škodno ravnanje, kar je izključilo protipravnost.
VSRS sodba II Ips 308/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je protipravnost zapisa na blogu izključena, če gre za povzemanje dejstev iz zasebnosti, ki jih je oškodovanec že predhodno s svojim soglasjem predočil javnosti.
VSL sodba in sklep I Cp 252/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila privolitev 13-letne oškodovanke v spolni odnos s precej starejšim tožencem pravno neučinkovita.
VSL sodba in sklep I Cp 3415/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dolgotrajno pasivno ravnanje tožeče stranke pri izvršbi za izpraznitev prostorov se presoja v kontekstu njene odgovornosti za povečanje nastale škode.
Sodba III Ips 37/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je tožnik s sklenitvijo prodajne pogodbe kljub tveganju zaradi morebitnega obstoja predkupnega upravičenca sam privolil v nastalo škodo, zato ravnanje toženke ni bilo protipravno.
VSL sodba II Cp 3950/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da v primeru obveznega igranja košarke med služenjem vojaškega roka odsotnost nadzora ni bila v vzročni zvezi s poškodbo, saj je igra potekala v skladu s pravili.
Sodba II Ips 691/96 — Vrhovno sodišče