priznanje azila

Sentenca

Priznanje azila je zaščita, ki se tujcu v Republiki Sloveniji zagotovi na podlagi utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi njegove rase, vere, narodnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja. Za pridobitev statusa begunca mora prosilec izkazati, da je preganjanje individualizirano in da v matični državi ne uživa ustrezne zaščite. Zgolj zavračanje sodelovanja v oboroženih silah ali neizpolnjevanje vpoklica v vojsko, brez izkazanega sistematičnega preganjanja zaradi osebnih okoliščin, samo po sebi ne zadošča za priznanje azila.

Pravna podlaga:

Zakon o azilu (ZAzil)

Iz posameznih sodb

Sodišče je presodilo, da neverodostojnost tožničinih navedb o incidentih v izvorni državi izključuje možnost priznanja azila, ne da bi bilo treba nadalje raziskovati objektivne okoliščine.

Sodba I Up 1774/2006 — Vrhovno sodišče
Sodišče je v konkretnem primeru potrdilo zavrnitev prošnje, ker tožnik ni uspel izkazati verodostojnosti svojih navedb o ogroženosti v izvorni državi.

Sodba I Up 552/2005 — Vrhovno sodišče
Sodišče je presodilo, da tožnik ni izkazal ogroženosti, saj je ugotovilo, da politična stranka, katere član je, v izvorni državi deluje legalno in njeni člani niso sistematično preganjani.

Sodba I Up 516/2005 — Vrhovno sodišče
Sodišče je razveljavilo del odločbe o zavrnitvi prošnje kot očitno neutemeljene zaradi pomanjkljive obrazložitve glede navedb o zlorabi postopka s ciljem odloga prisilne odstranitve.

sodba U 1241/2004 — Upravno sodišče

Pravna podlaga: ZAzil · 35. člen, odstavek 2, točka 1
Sodišče je poudarilo, da strah pred preganjanjem zaradi neudeležbe v oboroženem konfliktu v preteklosti, brez dokazov o aktualnem preganjanju, ne utemeljuje pravice do azila.

Sodba I Up 381/2004 — Vrhovno sodišče
Sodišče je poudarilo, da strah pred preganjanjem, utemeljen z razmerami v letu 1998, ne more biti razlog za priznanje azila v letu 2003, saj se varnostne razmere v državi niso več ujemale z navedenim obdobjem.

Sodba I Up 807/2003 — Vrhovno sodišče
Tožnik ni izkazal utemeljenega strahu pred preganjanjem zgolj na podlagi dejstva, da se med vojno ni pridružil oboroženi skupini ali se ni odzval vpoklicu v vojsko.

Sodba I Up 780/2003 — Vrhovno sodišče
V obravnavani zadevi tožnika nista izkazala dejanskih okoliščin, ki bi utemeljevale strah pred preganjanjem v smislu 2. ali 3. odstavka 1. člena ZAzil.

Sodba I Up 912/2002 — Vrhovno sodišče
V tej zadevi tožnikove navedbe o izogibanju vojaški obveznosti in osebnem sporu z lokalnim politikom niso izkazovale utemeljenega strahu pred preganjanjem v smislu zakonskih pogojev za priznanje azila.

Sodba I Up 910/2002 — Vrhovno sodišče
Sodišče je presodilo, da prosilec iz Črne gore ob vrnitvi v matično državo ni bil osebno ogrožen ali preganjan zgolj zaradi statusa dezerterja ali članstva v politični stranki.

Sodba I Up 747/2002 — Vrhovno sodišče
Sodišče je poudarilo, da zgolj sklicevanje na splošne razmere v izvorni državi ne zadošča za utemeljitev prošnje za azil, še posebej ob ugotovitvah o zlorabi postopka s strani prosilca.

Sodba I Up 355/2001 — Vrhovno sodišče