priznanje dejstev v postopku
Sentenca
Dejstva, ki jih stranka v postopku ne zanika ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev jasno izhaja iz njenih siceršnjih navedb v postopku (214. člen ZPP). Sodišče mora pri presoji procesnega gradiva upoštevati celotno vsebino trditev stranke, saj lahko iz konteksta njenih navedb izhaja nasprotovanje določenemu dejstvu, tudi če ni izrecno in podrobno obrazloženo v vsaki fazi postopka. Kršitev te dolžnosti predstavlja bistveno kršitev določb postopka.
Iz posameznih sodb
-
Pritožba je bila neuspešna, ker se vsebinsko ni soočila z razlogi sodišča glede verodostojnosti izpovedb prič in ni prerekala ugotovitev o času seznanitve z motenjem.
VSL Sklep I Cp 260/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo dejstvo o pravočasni dopolnitvi vloge za nesporno, ker tožena stranka na tožbene navedbe ni podala odgovora.
UPRS Sodba II U 45/2023-11 — Upravno sodišče
-
Višje sodišče je zagrešilo bistveno kršitev postopka, ker ni upoštevalo, da je iz siceršnjih navedb upnic jasno izhajal namen zanikanja istovetnosti nepremičnin, čeprav v določeni fazi postopka nista podali podrobne obrazložitve.
VSRS Sklep II Ips 106/2021 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi se dejstvo, da je upnik upošteval vsa plačila, šteje za priznano, ker dolžnica na upnikov odgovor na ugovor ni podala ustrezne procesne reakcije.
VSL Sklep I Ip 91/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka je s tem, ko na trditve tožeče stranke kljub pozivu sodišča ni odgovorila, dejstva tožeče stranke štela za priznana.
VSL sodba II Cpg 171/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da stranka ne more preklicati priznanja dejstev, če je bila njena predhodna neprevidnost posledica pomanjkljive skrbnosti pri preverjanju dejanskega stanja.
VSL sodba I Cpg 1349/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni prerekala navedb tožene stranke o tem, da je določena oseba nastopala kot njen pooblaščenec pri dogovorih o prenehanju najemnega razmerja.
VSL sklep I Cpg 322/2015 — Višje sodišče v Ljubljani