procesno pobotanje
Sentenca
Procesno pobotanje je ugovor tožene stranke, s katerim ta v pravdi uveljavlja svojo terjatev zoper tožnikovo terjatev. Za razliko od materialnopravnega pobota, ki nastane z izjavo volje (312. člen OZ), procesno pobotanje nima neposrednega oblikovalnega učinka na materialnopravnem področju, temveč o obstoju ali neobstoju pobotane terjatve odloči sodišče šele v sodbi (319. člen ZPP). Posledično terjatvi pri procesnem pobotanju prenehata šele z dnem pravnomočnosti sodbe, kar vpliva na tek zamudnih obresti, medtem ko pri materialnopravnem pobotu terjatvi prenehata takrat, ko so se stekli pogoji zanj.
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (Kolektivna pogodba komunalnih de…)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo, da je terjatev, povezana z delovnim razmerjem, lahko predmet procesnega pobotanja v pravdi.
VSL Sklep II Cp 1600/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da ugovor pobota v pravdi ne povzroči avtomatičnega prenehanja terjatev v trenutku podaje ugovora, temveč šele ob pravnomočni sodni odločbi.
VSL sklep II Cp 2917/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri procesnem pobotanju v drugem členu izreka ugotoviti obstoj ali neobstoj toženčeve terjatve, v tretjem členu pa skladno s tem bodisi pobotati terjatvi bodisi naložiti plačilo vtoževanega zneska.
VSL sklep I Cp 3280/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je šlo za procesno pobotanje, ker je tožnica terjatve v pobot prvič uveljavljala šele v teku pravde.
VSL sodba, dopolnilna sodba in sklep I Cpg 563/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da za procesni ugovor pobota ni podana zahteva po povezanosti terjatev z istim poslovnim dogodkom, kar je bilo v konkretnem primeru napačno stališče sodišča prve stopnje.
VSM sklep I Cpg 439/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožena stranka ni uspela individualizirati konkretnih terjatev deviznih varčevalcev, ki naj bi se pobotale, zato sodišče pobotanja ni moglo opraviti.
VSL sodba in sklep I Cpg 1325/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOR · 277. člen ZOR · 279. člen ZOR · 400. člen ZOR · 400. člen, odstavek 3 ZOR · 440. člen ZOR · 440. člen, odstavek 1 ZOR · 46. člen ZOR · 46. člen, odstavek 2 ZOR · 50. člen ZOR · 50. člen, odstavek 1 ZPP · 212. člen ZPP · 228. člen ZPP · 285. člen ZPP · 286. člen ZPP · 286. člen, odstavek 1 ZPP · 286. člen, odstavek 4 ZPP · 362. člen ZPP · 7. člen -
Sodišče mora pri procesnem pobotanju v izreku sodbe jasno navesti datum, ko se pobot izvede, zlasti kadar terjatvi zapadeta v različnih časovnih obdobjih.
VDSS sodba Pdp 678/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je izrek pri ugovoru pobotanja tročlenski, vendar enoten, zato pomanjkljivosti v izreku ni mogoče odpraviti z dopolnilno sodbo.
VSL sklep I Cp 2321/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka je ugovor procesnega pobotanja prvič podala šele v pritožbi, zato ga je sodišče zavrnilo kot prepoznega.
Sodba in sklep II Ips 202/2007 — Vrhovno sodišče
-
Toženec se je v postopku branil pred zahtevkom, vendar ni podal ugovora pobotanja, zato sodišče ni moglo opraviti pobota med terjatvami.
VSL sodba in sklep I Cpg 891/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je opozorilo na razliko v učinkovanju med procesnim in materialnopravnim pobotom, zlasti glede trenutka prenehanja teka obresti.
Sklep Cp 14/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je obravnavalo vprašanje stvarne pristojnosti sodišča pri uveljavljanju pobotnega ugovora, kadar se toženec brani s terjatvijo, ki bi sicer zahtevala drugačno stvarno pristojnost.
Sklep II Ips 125/2004 — Vrhovno sodišče