prodaja na obroke
Sentenca
Določbe zakona o prodaji na obroke so kogentne narave, kar pomeni, da jih pogodbene stranke s svojimi dogovori ne morejo izključiti ali spremeniti v škodo kupca. Vsaka pogodbena določba, ki je za kupca manj ugodna od zakonskih določb, je nična (551. člen ZOR). V primeru ničnosti določbe o takojšnji zapadlosti terjatve zaradi zamude pri plačilu obrokov, se pogodbeni dogovor ohrani v veljavi le v obsegu, ki je skladen z zakonsko zahtevo, da zamujeni obroki dosegajo najmanj osmino kupnine (546. člen ZOR).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da se določila splošnih pogojev o vračilu opreme ne morejo interpretirati izolirano od pravne narave pogodbe o prodaji na obroke, kjer je prenos lastninske pravice bistven element.
VSC Sodba Cp 27/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da pogodba o finančnem leasingu zgolj z možnostjo (opcijo) odkupa ne izpolnjuje pogojev za prodajo na obroke, če prehod lastnine ni vnaprej določen kot obligatorna posledica plačevanja zakupnine.
VSRS sodba II Ips 27/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je obravnavalo leasing pogodbo, pri kateri se je postavilo vprašanje, ali gre za prodajo na obroke, za katero velja petletni zastaralni rok.
VSL sodba I Cp 2856/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da dogovor o plačilu kupnine z odplačevanjem posojila ustreza definiciji prodaje na obroke in ne predstavlja hkratne sklenitve posojilne in prodajne pogodbe.
VSL sodba I Cp 4102/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo veljavnost kasatorične klavzule v pogodbi o potrošniškem posojilu, ki ni vsebovala zakonskega pogoja o doseganju osmine kupnine.
Sodba II Ips 612/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo veljavnost pogodbene klavzule o takojšnji zapadlosti celotne kupnine, če posojilojemalec ni plačal dveh zaporednih obrokov, brez upoštevanja zakonskega praga osmine kupnine.
Sodba II Ips 425/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da sankcija za nespoštovanje pisne oblike pri prodaji na obroke ni neveljavnost pogodbe, saj gre za varstvo posameznika in ne za javni interes.
VSL sodba I Cp 1918/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru poudarilo, da je za pravno kvalifikacijo prodaje na obroke odločilno časovno razmerje med plačilom kupnine in izročitvijo stvari.
VSL sodba I Cp 976/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razmejilo institut prodaje na obroke od prodaje s posebnim dogovorom o plačilu kupnine v primerih, ko plačilo obrokov zapade pred izročitvijo predmeta pogodbe.
VSL sodba I Cp 28/97 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je določba pogodbe, ki pogojuje izročitev stvari s celotnim plačilom kupnine pri obročnem odplačevanju, nična, saj nasprotuje bistvu prodaje na obroke.
VSL sodba I Cp 589/94 — Višje sodišče v Ljubljani