prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe

Sentenca

Pri prodaji dolžnika kot pravne osebe se kupnina določi v skupnem znesku za celotno premoženje, zato se ne oblikuje posebna stečajna masa za posamezne dele premoženja. Hipotekarna pravica na nepremičninah dolžnika v takšnem primeru ne preneha avtomatično zgolj zaradi prodaje, temveč zastavna pravica v preostalem delu, ki ni bil poplačan iz kupnine, ostane v veljavi in še naprej obremenjuje nepremičnino, na kateri je bila ustanovljena.

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je poudarilo, da se po prejšnjem zakonu (ZPPSL) obveznosti do klirinško-depotne družbe niso razveljavile z začetkom stečaja, za razliko od ureditve v kasnejšem ZFPPIPP.

    VSL sodba I Cpg 1218/2012 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pojasnilo, da ločitvena pravica pri prodaji dolžnika kot pravne osebe ne preneha v celoti, če terjatev ni bila v celoti poplačana iz stečajne mase.

    VSL sodba I Cpg 778/2008 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presojalo, ali prodaja stečajnega dolžnika kot pravne osebe vpliva na pravno kontinuiteto subjekta pri uveljavljanju pravic iz naslova lastninskega preoblikovanja zavarovalnic.

    sodba U 969/2005 — Upravno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da stečajni senat nima pristojnosti, da na podlagi ugotovitve o naknadno najdenem premoženju poseže v lastninsko pravico, ki je v zemljiški knjigi vpisana na kupca pravne osebe.

    VSL sklep III Cpg 123/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

  • V tej sodbi je šlo za vprašanje procesnega nasledstva po prodaji stečajnega dolžnika kot pravne osebe, kjer je sodišče pojasnilo prenos aktivne legitimacije za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj na stečajno maso.

    Sklep III Ips 54/2000 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pojasnilo, da nakup podjetja v stečaju kot pravne osebe ne pomeni avtomatičnega prenosa lastninske pravice na vseh nepremičninah, ki so bile vpisane na ime fizične osebe, čeprav je bila ta povezana z dolžnikom.

    Sodba in sklep II Ips 702/96 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pojasnilo, da se morebitne nepravilnosti pri prodaji dolžnika kot pravne osebe uveljavljajo v tožbi za neveljavnost prodajne pogodbe, ne pa zgolj s pritožbo zoper sklep o prodaji.

    Sklep III Ips 77/96 — Vrhovno sodišče

Viri