prosta dokazna presoja
Sentenca
Sodišče pri odločanju o krivdi prosto presoja dokaze, pri čemer mora svojo odločitev utemeljiti na dokazih, izvedenih na glavni obravnavi. Kadar priča na glavni obravnavi izpoveduje drugače kot v preiskavi, sme sodišče po opozorilu na prejšnjo izpovedbo to prebrati in jo vključiti v dokazno oceno (335. člen ZKP). Sodišče mora v obrazložitvi sodbe natančno pojasniti, katerim izpovedbam verjame in zakaj, s čimer zagotovi kontradiktornost in preverljivost dokazne ocene.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti dokazna presoja celovita in vključevati tudi preverjanje časovne ustreznosti dokazov (fotografij in videoposnetkov) glede na čas škodnega dogodka.
VSM Sodba I Cp 445/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
V revizijskem postopku ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja, zato mora revident dokazati, da dokazna ocena nižjih sodišč ni bila oblikovana skladno s temeljnimi postulati metode proste dokazne presoje.
VSRS Sodba II Ips 111/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravila o dokazni presoji, ker ni obrazložilo zavrnitve dokazov (dobavnic) in ni zaslišalo predlaganega izvedenca, medtem ko je nestrokovno mnenje, ki ga je naročila ena stranka, neupravičeno obravnavalo kot sodno izvedensko mnenje.
VSK Sklep II Cpg 56/2018 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pravilno ravnalo, ko je priče na glavni obravnavi soočilo z njihovimi prejšnjimi izpovedbami iz preiskave, ker so na glavni obravnavi izpovedovale drugače.
VSK sodba Kp 111/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo trditev, da je strokovno mnenje Centra za kriminalistično-tehnične preiskave nedovoljen dokaz.
Sodba Kp 2/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo dokaz s soočenjem, ker je ocenilo, da to ni bistveno za odločitev o protipravnosti ravnanja v posestnomotenjskem sporu.