prosta presoja dokazov
Sentenca
Prosta presoja dokazov (8. člen ZPP) je metodološki napotek sodišču, da odloči o dokazanosti dejstev na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj. Bistvena kršitev določb postopka v zvezi s tem je podana le, če dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri, torej če ne ustreza standardu analitično-sintetičnega preizkusa, ne pa zgolj v primeru, ko bi bila dokazna ocena vsebinsko neprepričljiva.
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (Pravilnik o napredovanju zaposle…)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o notariatu (ZN)
- Zakon o tujcih (ZTuj-2)
- Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP)
- Zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (ZVVJTO)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Družinski zakonik (DZ)
- Kazenski zakonik (KZ-1-UPB2)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o javnih uslužbencih (ZJU)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1B)
- Zakon o državnem odvetništvu (ZDOdv)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
- Odvetniška tarifa (Odvetniška tarifa)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
- Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ)
- Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)
- Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)
- Uredba o hišnem redu azilnega doma (Uredba o hišnem redu azilnega do…)
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI)
- Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD)
- Zakon o igrah na srečo (ZIS)
- Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov (Uredba o višini povračil stroško…)
- Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Pravilnik o dodeljevanju neprofi…)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD)
- Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1)
- Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1)
- Pravilnik o varovanju in hranjenju nacionalnega bogastva in muzejskega gradiva (Pravilnik o varovanju in hranjen…)
- Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive (Pravilnik o napredovanju zaposle…)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-1)
- Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (Splošni pogoji za dobavo in odje…)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)
- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)
- Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)
- Zakon o graditvi objektov (ZGO-1)
- Zakon o državnem pravobranilstvu (ZDPra)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Pravilnik o izdajanju zdravniških spričeval in potrdil v zdravstvenih delovnih organizacijah (Pravilnik o izdajanju zdravniški…)
- Obči državljanski zakonik (ODZ)
- Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Loški muzej Škofja Loka (Odlok o ustanovitvi javnega zavo…)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Zakon o zavodih (ZZ)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pri presoji nepremoženjske škode pravilno ločilo med strokovnimi ugotovitvami izvedenca o intenziteti strahu in lastno pravno presojo o vzročni zvezi ter višini odškodnine.
VSM Sodba I Cp 564/2025 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je ocenilo, da so bile izjave mladoletne oškodovanke glede obstoja in intenzivnosti surovega ravnanja med seboj izključujoče, kar je onemogočilo obsodilno sodbo.
VSM Sodba II Kp 36678/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da stranka, ki s svojim ravnanjem onemogoča izvedbo dokaza (npr. grafološko preiskavo), s tem zmanjšuje svojo verodostojnost v postopku.
VSL Sodba II Cp 1684/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot prepričljivo sprejelo mnenje Komisije po tem, ko je z zaslišanjem izvedencev razjasnilo nasprotja med njihovimi mnenji.
VSM Sodba III Kp 75919/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kot verodostojno ocenilo izpovedbo oškodovanca, ki je kljub zaznani opitosti skladno in prepričljivo opisal dogodek ter od začetka postopka dosledno prepoznal obtoženca kot storilca.
VSM Sodba II Kp 45440/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v konkretnem primeru ustrezno obrazložilo svojo odločitev o zavrnitvi izvedbe dokazov z zaslišanjem določenih prič.
VSK Sodba I Cp 495/2023 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je kot verodostojno ocenilo izpovedbo mladoletne oškodovanke, ker je bila skozi celoten postopek skladna, kar je potrdilo tudi mnenje izvedenca.
VSM Sodba II Kp 21177/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kršilo načelo proste presoje dokazov, ker ni vključilo izpovedi prič zaposlenih pri toženki v dokazno oceno zgolj zaradi njihovega delovnega razmerja.
VSL Sodba II Cp 308/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot primerno dokazno sredstvo za ugotavljanje stroškov telefoniranja v priporu sprejelo zaslišanje prič in tožnika, čeprav bi bili računi sicer bolj primerno dokazno sredstvo.
VSL Sodba II Cp 403/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je utemeljeno zavrnilo izvedbo dokaza z izvedencem s področja varstva pri delu, ker je svojo odločitev o nepotrebnosti dokaza obrazložilo na podlagi konkretnih okoliščin zadeve.
VSC Sodba Cp 33/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pravilno zavrnilo pritožbene navedbe tožene stranke, ki je poskušala omajati izvedensko mnenje o stopnji invalidnosti s svojo laično interpretacijo medicinske dokumentacije.
VSC Sklep in sodba Cp 76/2023 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZPP · 8. člen -
V konkretnem primeru je sodišče dopustilo uporabo posnetkov medsebojnih srečanj, saj sta udeleženca snemanje izvajala obojestransko in se jima to ni zdelo sporno.
VSL Sklep IV Cp 311/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo dokazni predlog, ker je ocenilo, da so razlike v izpovedbah oškodovanca posledica naravnega poteka spomina in ne vplivajo na bistveno verodostojnost ovadbe.
VSM Sodba IV Kp 62288/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da pomanjkanje natančnega časovnega in krajevnega opisa spolne zlorabe s strani otroka ne pomeni avtomatične neverodostojnosti izpovedbe.
VSM Sodba II Kp 13317/2019 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 12. člen KZ-1 · 13. člen KZ-1 · 13. člen, odstavek 1 KZ-1 · 13. člen, odstavek 2 KZ-1 · 14. člen KZ-1 · 14. člen, odstavek 3 KZ-1 · 173. člen KZ-1 · 173. člen, odstavek 1 KZ-1 · 173. člen, odstavek 3 ZKP · 18. člen ZKP · 307. člen ZKP · 307. člen, odstavek 3 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 2 ZKP · 377. člen ZKP · 377. člen, odstavek 3 -
Toženka je neuspešno uveljavljala pomanjkanje evidence opravljenih ur kot razlog za nedokazanost terjatve, saj je sodišče obseg dela ugotovilo na podlagi drugih izvedenih dokazov.
VSC Sodba Cpg 134/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo zaposlitve priče pri toženi stranki ne zmanjšuje njene dokazne vrednosti, če je izpovedba skladna z drugimi dokazi.
VSL Sodba I Cpg 167/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da je dokazna ocena pravilna, če sodišče vsak dokaz pretehta v kontekstu celotnega dokaznega gradiva, tudi kadar obdolženec izkoristi svojo pravico do molka.
VSC Sodba II Kp 38808/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Organ ni ustrezno obrazložil razhajanj med računalniško in ročno evidenco, kar je vplivalo na pravilnost dokazne ocene.
UPRS Sodba I U 722/2022-19 — Upravno sodišče
-
Sodišče je utemeljilo zavrnitev dokaznih predlogov (ogled kraja, posnetek klica) kot nepotrebnih, saj je dejstva zanesljivo ugotovilo na podlagi drugih izvedenih dokazov, kot so fotografije.
VSC Sodba II Kp 41862/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Toženka bi morala v okviru proste presoje dokazov preveriti utemeljenost tožničinih pritožbenih navedb o površini objekta, podprtih s fotografijami, namesto da se je zgolj oprla na nepopolne podatke registra nepremičnin.
UPRS Sodba I U 305/2021-32 — Upravno sodišče
-
Sodišče je zaradi specifičnosti umetniškega dela in pomanjkanja primerljivih tržnih prodaj utemeljeno preverilo prvo izvedensko mnenje z drugim, medtem ko postavitev tretjega izvedenca ni bila potrebna, ker stranke niso izkazale verjetnosti bistvenega odstopanja vrednosti.
VSL Sodba I Cp 717/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je kršilo pravila o prosti presoji dokazov, ker je svojo odločitev oprlo zgolj na mnenje ene institucije, ne da bi ga soočilo z ostalimi dokazi v spisu.
VSL Sklep II Cp 2149/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo dokazni predlog za postavitev izvedenca, ker je ocenilo, da dejstva, ki jih je tožnica želela dokazati, niso bila ustrezno utemeljena ali niso bila pravno odločilna za izročitev ključev.
VSL Sodba I Cp 148/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot neverodostojno ocenilo trditev o podpisu sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, ker je bilo nelogično, da bi delodajalec od delavca zahteval podpis sporazuma po datumu, ko naj bi bil ta že sklenjen.
VDSS Sodba Pdp 187/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPP · 8. člen -
Sodišče je pojasnilo, da uradni zaznamek nima statusa formalnega dokaza, temveč zgolj vir informacij, zato se sodba ne more opreti izključno nanj, temveč na neposredno izpovedbo na glavni obravnavi.
VSM Sodba IV Kp 54461/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kot dokazno podlago za število dnevnic uporabilo preglede aktivnosti voznika, čeprav so se razlikovali od protokolov, ker delodajalec ni predložil potnih nalogov, ki bi bili verodostojnejši dokaz.
VDSS Sodba Pdp 669/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 131. člen, odstavek 1 Uredba o višini povračil stroško… · 4. člen Uredba o višini povračil stroško… · 4. člen, odstavek 2 ZDR-1 · 130. člen ZDR-1 · 130. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 130. člen, odstavek 2 ZDR-1 · 177. člen ZDR-1 · 177. člen, odstavek 1 ZPP · 236. člen ZPP · 8. člen -
Sodišče je presodilo, da tožnica ni storila očitane disciplinske kršitve, ker so izpovedbe prič potrdile, da se ni nedostojno vedla, s čimer je bila ovržena dokazna teža uradnega zaznamka komandirja.
VDSS Sodba Pdp 387/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče dokazno oceno utemeljilo na izpovedbah očividcev in identifikaciji storilca na podlagi specifičnih telesnih značilnosti (tetovaž), kar je izključilo dvom v identiteto storilca.
VSK Sodba II Kp 10837/2020 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je utemeljilo verodostojnost izpovedb zaposlenih tožene stranke na podlagi razlage nekonsistentnosti v navedbah tožeče stranke, s čimer je zadostilo metodološkemu napotku iz 8. člena ZPP.
VSL Sodba I Cpg 760/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 8. člen -
Sodišče je poudarilo, da DNK sled, čeprav predstavlja močan indic, nima avtomatične dokazne vrednosti, ki bi pretehtala nad drugimi dokazi, če ni ustrezno umeščena v celotno dokazno sliko.
VSRS Sodba I Kp 4150/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je utemeljeno sklepalo na sodelovanje obtožencev v hudodelski združbi na podlagi izvedenih dokazov, čeprav obtoženca tega nista priznala.
VSK Sodba III Kp 27334/2018 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: KZ-1 · 308. člen KZ-1 · 308. člen, odstavek 3 KZ-1 · 308. člen, odstavek 6 KZ-1-UPB2 · 308. člen KZ-1-UPB2 · 308. člen, odstavek 3 KZ-1-UPB2 · 308. člen, odstavek 6 ZKP · 18. člen ZKP · 18. člen, odstavek 1 ZKP · 355. člen ZKP · 355. člen, odstavek 2 ZKP · 39. člen ZKP · 39. člen, odstavek 1 ZKP · 39. člen, odstavek 1, točka 6 -
Sodišče je v konkretnem primeru utemeljeno sledilo oškodovančevi interpretaciji groženj, čeprav se je tolmačeva interpretacija razlikovala, kar ne predstavlja bistvene kršitve postopka.
VSRS Sodba I Ips 36/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zgolj sodelovanje pri najemnem razmerju (plačevanje najemnine, urejanje napak) ne zadošča kot indic za zaključek o sostorilstvu ali pomoči pri odtujitvi premičnin iz stanovanja.
VSL Sodba I Cp 2248/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče pravilno ocenilo dokaze glede članstva v društvu in zakonitosti vodenja disciplinskega postopka v okviru lovske družine.
VSL Sodba I Cp 2459/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 8. člen -
Sodišče je utemeljeno zavrnilo predlog za postavitev novega izvedenca medicinske stroke, ker je bilo mnenje že postavljenega izvedenca ocenjeno kot popolno in prepričljivo.
VSK Sodba II Kp 26198/2016 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: KZ-1 KZ-1 · 201. člen KZ-1 · 201. člen, odstavek 2 KZ-1 · 201. člen, odstavek 3 KZ-1 · 201. člen, odstavek 5 ZKP · 18. člen ZKP · 355. člen ZKP · 355. člen, odstavek 2 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZOPOKD · 5. člen ZOPOKD · 5. člen, odstavek 4 -
Prvostopenjski organ je ravnal napačno, ko je zgolj povzel ugotovitve drugostopenjskega organa in ni samostojno ocenil vseh dokazov ter argumentov stranke.
UPRS Sodba III U 158/2017-21 — Upravno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru pravilno argumentiralo svojo dokazno oceno glede izvedenih krovskih del, saj je utemeljilo, zakaj je v nasprotujočih si izpovedbah sledilo določenim pričam.
VSM Sodba I Cpg 303/2018 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: ZPP · 8. člen -
Sodišče je zavrnilo pritožbeni očitek, da je dokazovanje posojilne pogodbe brez predložitve računovodskih knjig nezadostno.
VSL Sodba II Cp 1559/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji navidezne posojilne pogodbe spregledalo dokaz o plačilu šolnine, ki ga je tožena stranka ponudila kot indic za obstoj drugačnega dogovora med strankama, ne pa kot samostojen zahtevek.
VSL Sklep II Cp 1925/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 8. člen -
Sodišče je v izvršilnem postopku potrdilo dopustnost izvedbe poizvedb kot zakonitega dokaznega predloga za ugotavljanje upravičenosti preživninske terjatve.
VSM Sklep I Ip 767/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je potrdilo, da organ utemeljeno ni priznal točk za napredovanje, ker stranka kljub pozivu ni predložila verodostojnih dokazil (programa posvetov z razporedom referatov), ki bi potrjevala osebno izvedbo referatov.
UPRS Sodba I U 1322/2016-22 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je organ upravičeno zahteval dodatna dokazila o izvedbi referatov na znanstvenih konferencah, ker je podvomil v verodostojnost predloženih potrdil, stranka pa jih kljub pozivu ni predložila.
UPRS Sodba I U 1398/2016-31 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da lahko organ pri vrednotenju dodatnega strokovnega dela za napredovanje v naziv utemeljeno odreče verodostojnost potrdilom, če se na podlagi zbranih informacij porodi utemeljen dvom o dejanski izvedbi dogodkov.
UPRS Sodba I U 1384/2016-17 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da lahko organ pri napredovanju v naziv zaradi dvoma v verodostojnost dokazil o strokovnem delu od tožnice zahteva dodatna dokazila, ki potrjujejo dejansko izvedbo referatov.
UPRS Sodba I U 1431/2016-38 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da organ lahko zahteva dodatna dokazila, če podvomi v verodostojnost predloženih potrdil o strokovnem delu, stranka pa je dolžna sodelovati pri ugotavljanju dejanskega stanja.
UPRS Sodba I U 1141/2016-17 — Upravno sodišče
-
Organ se ni opredelil do listin, ki jih je tožnik predložil v svoji prošnji, in je napačno povzel vsebino uradnih evidenc.
UPRS Sodba I U 461/2016-15 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti prosta presoja dokazov argumentirana tudi pri dokazovanju obstoja pravnega posla vlaganj v telekomunikacijsko omrežje.
VSRS Sklep II Ips 164/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče sme zavrniti dokazne predloge obrambe, če v obrazložitvi sodbe navede, da predlagani dokazi niso odločilni za predmetno zadevo, ker so odločilne okoliščine že potrjene z drugimi obširno izvedenimi dokazi.
VSM sodba II Kp 7976/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo dokazne predloge, ker je ocenilo, da so bila odločilna dejstva glede resničnosti trditev že dovolj razčiščena.
VSL sodba II Kp 45230/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ-1 · 158. člen KZ-1 · 159. člen KZ-1 · 160. člen KZ-1 · 160. člen, odstavek 4 URS · 39. člen URS · 39. člen, odstavek 1 ZKP · 299. člen ZKP · 299. člen, odstavek 2 ZKP · 329. člen ZKP · 329. člen, odstavek 2 ZKP · 358. člen ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 391. člen -
Organ ni ustrezno obravnaval elaborata, ki sta ga stranki predložili kot dokaz v inšpekcijskem postopku.
UPRS sodba I U 1368/2015 — Upravno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru poudarilo, da izpisek odprtih postavk nima posebne dokazne moči in je podvržen splošnemu pravilu o prosti presoji dokazov.
VSL sodba I Cpg 1715/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 8. člen -
Sodišče je poudarilo, da gradivu, predloženem po tujih organih, ni mogoče vnaprej pripisovati večjega dokaznega pomena kot gradivu, ki so ga pridobili organi Republike Slovenije.
VSRS Sodba I Ips 14268/2015-127 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo verodostojnost tabelarnega prikaza, ker je ocenilo, da gre za interno pripravljeno listino brez značilnosti sistemskega izpisa.
VSL sodba II Cpg 398/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalec lahko z izpovedbami prič dokazuje izplačilo plače v gotovini, vendar mora biti dokazna ocena teh izpovedb v skladu z načelom proste presoje dokazov.
VSRS sodba VIII Ips 233/2015 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je tožena stranka izpodbijala dokazno vrednost videoposnetkov, pridobljenih z domnevno nezakonitim videonadzorom.
VSL sodba I Cp 3295/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi bilo izvedensko mnenje s področja forenzičnih preiskav pisave dopustno le, če bi izvedenec razpolagal z vsaj šestimi ad hoc odvzetimi primerjalnimi podpisi, saj bi to pomenilo uvedbo nedopustnega formalnega dokaznega pravila.
VSRS Sodba I Ips 30884/2012-107 — Vrhovno sodišče
-
Pritožbeno sodišče je poudarilo, da zgolj subjektivno nestrinjanje zagovornika z dokazno oceno prvostopenjskega sodišča, brez izkazanih logičnih napak v sklepanju, ne zadostuje za razveljavitev sodbe.
VSK sodba II Kp 22374/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je kršilo pravila o dokazni oceni, ker ni upoštevalo listinskih dokazov toženke, ki so negirali navedbe tožeče stranke o neupravičenem odjemu električne energije.
VSL sklep II Cp 1347/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je verodostojnost izpovedbe oškodovanke potrdilo z bančnim potrdilom o dvigu gotovine, ki je sovpadalo z navedbami o izročitvi denarja obdolžencu.
VSK sodba II Kp 53914/2012 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da plačilni nalog ni edini dopustni dokaz za dokazovanje plačila, temveč lahko sodišče plačilo ugotovi tudi na podlagi drugih dokaznih sredstev, kot je npr. cesijska izjava.
VSL sodba I Cp 735/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo pritožbeno stališče, da je mogoče višino terjatve dokazovati izključno z listinami, določenimi v pogodbi, če te niso izrecno opredeljene kot edino dopustno dokazno sredstvo.
VSL sodba I Cpg 189/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo razliko med presojo verodostojnosti prič (pristojnost sodišča) in presojo sposobnosti priče za izpovedovanje (področje izvedenstva).
VSM sodba II Kp 16550/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo pritožbeni očitek, da fotokopije listin nimajo dokazne moči, in potrdilo, da izbris podjetnika posameznika iz registra ne vpliva na njegovo aktivno legitimacijo za terjatve, nastale v času opravljanja dejavnosti.
VSL sodba II Cp 952/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo pritožbene navedbe o neverodostojnosti fotokopij listin, ker toženec ni konkretizirano pojasnil, v čem naj bi bile kopije v neskladju z izvirniki.
VSL sodba I Cp 1412/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 8. člen -
Zgolj anonimnost ali nepreverljivost zapisov v listinah sama po sebi ne pomeni razloga za nedovoljenost dokaza v smislu drugega odstavka 18. člena ZKP.
Sodba I Ips 26329/2011-68 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da obstoja in obsega nepremoženjske škode ni nujno dokazovati izključno z izvedencem medicinske stroke, saj lahko sodišče dokazanost odškodninskega zahtevka utemelji tudi na podlagi drugih dokazov in lastne presoje.
VSL sodba III Cp 609/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru nekritično verjelo nasprotujočim si izpovedim prič, ne da bi pojasnilo razloge za takšno odločitev, kar je privedlo do pomanjkljive dokazne ocene.
VSL sodba in sklep I Cp 125/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da izostanek neposrednega dokaza (npr. posnetka dejanja) ne preprečuje ugotovitve dejstva, če ga potrjujejo drugi dokazi v sklenjeni verigi.
Sklep VIII Ips 214/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da stranka ni dolžna dokazovati svojih trditev izključno z listinskimi dokazi, tudi če ti obstajajo.
Sklep II Ips 212/2012 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZKP · 542. člen ZKP · 542. člen, odstavek 1 ZKP · 542. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 546. člen ZPP · 215. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 360. člen ZPP · 379. člen ZPP · 379. člen, odstavek 1 ZPP · 7. člen ZPP · 8. člen -
Sodišče je poudarilo, da načelo proste presoje dokazov ne pomeni opustitve dolžnosti strank, da dokažejo svoje trditve o prekomernih emisijah.
VSL sodba I Cp 101/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pritožbena navedba o zmoti glede lastništva predmetov, ki je bila v nasprotju z zagovorom na prvi stopnji, je bila pravilno ocenjena kot neverodostojna novota.
VSK sodba II Kp 53599/2011 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da predložitev bančnih izpiskov ni nujen pogoj za dokazovanje delnih plačil, saj se dokazna vrednost presoja v okviru načela proste presoje dokazov.
VSL sodba in sklep I Cpg 1441/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru poudarilo, da listinski dokaz uživa večjo zanesljivost pri presoji dejstev v obligacijskih razmerjih.
VSM sodba I Cp 546/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je utemeljeno zavrnilo zaslišanje prič, ker je bilo dejansko stanje v celoti razjasnjeno z listinskimi dokazi.
VSL sodba I Cpg 145/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno štelo bančne dokumente za listine z vnaprej določeno dokazno močjo, čeprav gre za zasebne listine, ki so podvržene prosti presoji dokazov.
VSL sklep I Cp 2263/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče lahko kot nosilni dokaz za ugotovitev očetovstva upošteva izpovedbo matere, če stranka neutemeljeno odreče sodelovanje pri izvedbi DNK analize in umakne dokazni predlog zanjo.
VSL sodba IV Cp 175/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da trditve strank o višini denarnih sredstev na računu niso predmet dokazne ocene, če niso podkrepljene z ustreznimi dokazi.
VSL sklep I Cp 887/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je nedopustno vnaprej ocenilo, da izpovedba stranke ne bi vplivala na končno odločitev, s čimer je kršilo pravico do izjave.
VSL sklep I Cp 4129/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Organ je v konkretnem primeru na podlagi proste presoje dokazov ugotovil, da predhodno izplačana odškodnina na podlagi sporazuma predstavlja del poplačila za podržavljeno premoženje v postopku denacionalizacije.
sodba in sklep II U 482/2011 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je bila dokazna ocena glede domneve nelojalnosti v postopku ugotavljanja državljanstva pravilno utemeljena na podlagi vestne in skrbne presoje vseh izvedenih dokazov.
sodba in sklep IV U 34/2011 — Upravno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da neizvedljivost dokazov tekom postopka ne vpliva na zakonitost sodbe, temveč le na celovito dokazno oceno o tem, ali je kaznivo dejanje obdolžencu dokazano.
Sodba I Ips 37079/2010-29 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da uradni zaznamki o zbranih obvestilih iz predkazenskega postopka v pravdnem postopku nimajo vnaprej določene dokazne vrednosti in jih je treba presojati v skladu z načelom proste presoje dokazov.
Sodba II Ips 325/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je dopustilo, da se izpovedba oškodovanca glede prepoznave obsojenca po fotografijah, čeprav ni bila opravljena po postopku iz 242. člena ZKP, vseeno oceni v okviru načela proste presoje dokazov.
Sodba I Ips 7670/2010-64 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je dolžno enakomerno oceniti verodostojnost vseh izvedenih dokazov, vključno z izpovedmi prič, in jih ne sme selektivno ali pavšalno označiti za neprepričljive.
Sodba II Ips 729/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče prve stopnje ni vestno in skrbno presodilo listinskih dokazov, saj se ni opredelilo do očitnih neskladij med datumom prometne nesreče in datumom sklenitve zavarovalne police, ki so bila razvidna iz predloženih listin.
VSL sklep II Cp 3863/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da vprašanja o dokazni oceni in dokaznem bremenu, ki so odvisna od konkretnih rezultatov dokazovanja, ne izpolnjujejo pogojev za dopustitev revizije po 367.a členu ZPP.
Sklep II DoR 211/2010 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo identiteto naročnika blaga na podlagi sinteze vseh izvedenih dokazov, čeprav posamezni dokazi sami po sebi niso bili zadostni za zanesljiv zaključek.
VSL sodba I Cpg 815/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi bila ugotovitev alkoholiziranosti za potrebe regresa vezana zgolj na policijski zapisnik o alkotestu.
Sodba II Ips 461/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je upravni organ pravilno uporabil načelo proste presoje dokazov pri vpisu psa v Centralni register psov kot nevarnega psa na podlagi zbranih izjav in zdravniških obvestil o ugrizu.
sodba IV U 312/2009 — Upravno sodišče
-
Sodišče je pri presoji ugovornih navedb dolžnika glede verodostojnosti plačilnih list, ki jih je predložila upnica, uporabilo načelo proste presoje dokazov.
VSL sklep I Ip 1570/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče ni dolžno izvesti dokazov, ki so nepotrebni ali katerih prispevek k dokazni oceni ni pojasnjen, zlasti če so sporna dejstva že dovolj razjasnjena z drugimi dokazi v spisu.
Sodba III Ips 120/2007 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZPP · 8. člen -
Sodišče je pri presoji dokazov upravičeno upoštevalo podatke iz bančnega izpiska, ki so bili v nasprotju z izpovedbo tožnice, čeprav je stranka listino predložila zgolj za dokazovanje razpoložljivosti denarnih sredstev.
VSL sodba I Cp 4319/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je na podlagi dokazne ocene zaključilo, da je vozilo upravljal tožnik, ki je z odklonitvijo preizkusa alkoholiziranosti izgubil zavarovalne pravice, kar je privedlo do zavrnitve odškodninskega zahtevka.
VSC sodba Cp 779/2009 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v konkretnem primeru pri ugotavljanju vzroka invalidnosti tehtalo med medicinsko dokumentacijo o predhodnem zdravstvenem stanju in izvedenskim mnenjem o vplivu poškodbe pri delu.
VDSS sodba Psp 429/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je dolžno kritično presoditi tudi izvedensko mnenje, saj to ni zavezujoče, temveč je podvrženo enaki dokazni oceni kot vsak drug dokaz v postopku.
VSL sodba III Cp 1155/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pritožnica je sodišču očitala neskrbno in selektivno dokazno oceno, ker sodišče ni pojasnilo, zakaj ni sledilo verodostojnim izpovedim prič o načinu čiščenja.
VSL sodba II Cp 683/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče ni kršilo pravice obrambe, ko je zavrnilo izvedbo že odobrenih dokaznih predlogov, ker je v postopku ugotovilo, da predlagani dokazi dejansko ne obstajajo.
Sodba I Ips 339/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče prve stopnje je kršilo pravila o dokazni oceni, ker se v razlogih sodbe ni opredelilo do izpovedb dveh prič, s katerima je toženka dokazovala obstoj odločilnega dejstva.
VSC sklep Cp 220/2008 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da se listine, ki so bile podlaga za izvršilni postopek, v pravdi presojajo v sklopu ostalih izvedenih dokazov.
VSK sodba Cpg 271/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru na podlagi dokazne ocene zaključilo, da tožeča stranka ni dokazala obstoja prodajne pogodbe, saj nakazila niso bila ustrezno povezana s pravnim razmerjem med strankama.
VSC sodba Cpg 225/2006 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kršilo pravila o prosti presoji dokazov, ker cenitve, ki jo je predhodno sprejelo kot listinski dokaz, ni vključilo v svojo dokazno oceno.
VSK sklep I Cp 442/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče prve stopnje je kršilo pravila o dokazni oceni, ker se ni opredelilo do nasprotujočih si trditev tožeče stranke glede načina izročitve denarja (posojilo tožencu oziroma plačilo šolnine tretji osebi).
VSK sklep I Cp 1157/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri presoji izpovedi priče kot dokaznega sredstva upoštevalo njeno osebno razmerje s stranko (zunajzakonska skupnost), vendar mora biti dokazna ocena vselej celovita.
VSK sodba I Cp 1723/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru utemeljeno štelo telesno poškodbo za dokazano na podlagi zdravniškega spričevala, ker njena narava in obstoj med strankami nista bila sporna.
Sodba I Ips 77/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče prve stopnje je kršilo pravilo o prosti presoji dokazov, ker je presojalo le posamezne dokaze, ni pa izvedlo celovite ocene vseh dokazov skupaj.
VSK sklep I Cp 557/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v obravnavanem primeru pravilno ocenilo več izvedenskih mnenj kot celoto, ne da bi bilo zavezano zgolj k povzemanju njihovih posameznih navedb.
Sodba in sklep II Ips 143/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je sprejelo resničnost obtoženčevega nahajanja na določenem kraju, vendar je to dejstvo v povezavi z drugimi dokazi ocenilo drugače, kot je obramba pričakovala za dokazovanje alibija.
VSL sodba I Kp 1594/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče ni vezano na mnenje izvedenca glede pravnih vprašanj, saj je pravna kvalifikacija dejstev v izključni domeni sodnika.
Sodba I Ips 60/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da strokovno mnenje Centra za forenzične preiskave ni izvzeto iz načela proste presoje dokazov in ga ni mogoče šteti za nedovoljen dokaz zgolj zaradi njegove narave.
Sodba I Ips 27/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da presoja ustreznosti dveh različnih izvedenskih mnenj ne predstavlja izjeme od načela proste presoje dokazov.
VSM sodba Kp 329/2005 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ko je zavrnilo upoštevanje izvedenskega mnenja iz drugega postopka in odločitev oprlo na dokaze, izvedene v obravnavanem delovnem sporu.
Sodba VIII Ips 192/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za pridobitev zdravstvene dokumentacije oškodovanke, ker je na podlagi izvedenskih mnenj že izključilo možnost, da bi oškodovanka skočila pred vozilo, zato zgolj pavšalno sklicevanje na njeno zdravstveno stanje ni zadostovalo.
Sodba I Ips 316/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odločanju o varstvu, vzgoji in stikih z mladoletnim otrokom utemeljilo, da dokazna ocena temelji na celoviti presoji vseh izvedenih dokazov, ne le na mnenju izvedenca.
VSK sodba I Cp 406/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, če oceni, da je dejansko stanje že dovolj razčiščeno, pri čemer takšna odločitev ne pomeni kršitve pravice do obrambe.
Sodba I Ips 229/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je dopustilo osvežitev spomina priče s prebranjem uradnega zaznamka o njenih prejšnjih obvestilih, ker stranke temu niso ugovarjale.
Sodba I Ips 295/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče prve stopnje je kršilo pravila o dokazni oceni, ker ni obrazložilo, zakaj ni verjelo tožnikovi izpovedbi o napadu psa, in ni ocenilo nasprotujočih si izjav strank ter prič o nadzoru nad živaljo.
VSK sklep I Cp 1156/2001 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je kot dopustno štelo, da se izvedenka pri podaji mnenja opre na strokovno mnenje Centra za kriminalističnotehnične preiskave.
Sodba I Ips 357/2002 — Vrhovno sodišče
-
Listina, ki ne izpolnjuje pogojev za verodostojno listino po ZIZ, v pravdnem postopku ni brez dokazne vrednosti, saj se presoja po načelu proste presoje dokazov.
VSL sodba I Cpg 955/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je revizijsko sodišče zavrnilo očitek o nepravilni uporabi 8. člena ZPP, saj je ugotovilo, da je revident zgolj neutemeljeno grajal dejanske ugotovitve sodišč nižjih stopenj.
Sodba II Ips 86/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo dokazne predloge obrambe, ker je ocenilo, da glede na že izvedene dokaze ne bi vplivali na drugačno oceno odločilnih dejstev.
Sodba I Ips 68/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče ni bilo dolžno posebej obrazložiti neobstoja silobrana, ker je bilo dejansko stanje glede storitve kaznivega dejanja že celovito potrjeno z dokazno oceno.
Sodba I Ips 168/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče prve stopnje je kršilo pravila o dokazni oceni, ker ni ocenilo vseh izvedenih dokazov in ni odločilo o vseh dokaznih predlogih, ki so bili relevantni za ugotavljanje vzročne zveze in obsega škode.
VSL sklep II Cp 1269/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri ugotavljanju višine terjatev iz naslova plač uporabilo izračune tožnika, izpovedi prič in splošno znane podatke o izhodiščnih plačah.
Sodba VIII Ips 68/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji dejstva o delovanju luči na kolesu z motorjem utemeljeno dalo prednost izpovedbam oškodovanca in prič pred izpovedbo obdolženca.
VSC sodba in sklep Kp 261/2000 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v konkretnem primeru pravilno ocenilo višino škode na podlagi izpovedb oškodovancev, katerih verodostojnost je sprejelo po opravljeni dokazni oceni.
VSL sodba I Kp 823/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravila o dokazovanju, ker je o fiktivnosti pogodbe odločilo brez zaslišanja strank in brez celovitega vpogleda v listinsko dokumentacijo o plačevanju nepremičnin.
VSL sklep I Cp 2198/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo načelo proste presoje dokazov, ker ni ocenilo izvedenskega mnenja, ki ga stranke niso prerekale in ga je sodišče v postopku prebralo kot listinski dokaz.
VSK sklep I Cp 84/2000 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo dokazni predlog za postavitev izvedenca grafologa, ker je ocenilo, da to ni potrebno za razjasnitev odločilnih dejstev.
Sodba II Ips 456/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo dokazne predloge tožnika, ker je ocenilo, da so predlagani dokazi bodisi nerelevantni za končno odločitev bodisi nepotrebni zaradi že podanih zadostnih navedb.
Sodba II Ips 554/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot verodostojnejšo ocenilo izpovedbo tožnika, ker je bila podprta z listinskimi dokazi (naročilnica, dobavnica, račun), medtem ko izpovedbi toženca ni poklonilo vere.
VSL sodba I Cpg 564/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Račun, v katerem je specificirana storitev in navedena cena, predstavlja dokaz o poslovnem dogodku, katerega dokazno vrednost sodišče presoja v okviru načela proste presoje dokazov.
VSK sklep Cp 582/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da zgolj pričevanja niso zadostna za zanesljiv zaključek o obstoju posojilne pogodbe, če nasprotni dokazi ali življenjske okoliščine (npr. finančno stanje stranke) vzbujajo dvom v verodostojnost izpovedb.
VSL sodba in sklep II Cp 1309/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da izvedensko mnenje, ki temelji le na hipotetični možnosti obdelave zemljišča, ne more nadomestiti dokazov o dejanski rabi zemljišča pred nastankom škode.
VSK sodba Cp 38/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je utemeljeno sledilo izpovedbi tožnika, ker se je ta izkazala za skladno z ostalimi v postopku ugotovljenimi dejstvi.
VSL sodba I Cp 1228/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da se strokovna mnenja organov za notranje zadeve presojajo v okviru proste presoje dokazov in ne predstavljajo nujno izvedenstva, ki bi bilo vnaprej diskvalificirano zaradi vprašanja nepristranskosti.
Sodba I Ips 153/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru potrdilo, da medsebojno povezani posredni dokazi zadostujejo za dokazno oceno, četudi neposredni dokazi o posojilnem razmerju manjkajo.
Sodba II Ips 536/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru utemeljilo dokazno oceno s primerjavo verodostojnosti pisnega potrdila delodajalca in ustne izpovedbe priče, pri čemer je zavrnilo nadaljnje izvajanje dokazov, ki niso bili odločilni za presojo plačila obveznosti.
Sodba II Ips 203/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, če oceni, da dokaz ni potreben za razjasnitev dejanskega stanja.
Sodba I Ips 82/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo revizijski očitek o kršitvi postopka zaradi neizvedbe dokaza s kemijsko analizo papirja, saj je ocenilo, da so bila odločilna dejstva že ugotovljena.
Sodba II Ips 451/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče ni dolžno ugoditi predlogu stranke za zaslišanje prič in izvedenca, če so dejstva, potrebna za odločitev, že dovolj razjasnjena z drugimi izvedenimi dokazi.
Sodba II Ips 507/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče pri ocenjevanju nasprotujočih si izvedenskih mnenj ni dolžno upoštevati tistega, ki je za obdolženca ugodnejše, če je na podlagi proste presoje dokazov oblikovalo prepričanje o dejanskem stanju.
Sodba I Ips 174/95 — Vrhovno sodišče
-
Pritožnik je neuspešno izpodbijal dokazno oceno sodišča, ki je kot bolj verodostojno ocenilo izpoved tožnika v primerjavi s trditvami toženca, ki je bil v času dogodka pod vplivom alkohola.
VSL sodba I Cp 2029/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka v zadevi ni obrazložila, kako je ovrednotila posamezne dokaze, kar je privedlo do nezakonitosti upravnega akta.
Sodba U 823/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče prve stopnje je nepravilno ravnalo, ko je pri ugotavljanju zadnje mirne posesti zgolj navedlo, da so si izpovedbe prič različne, namesto da bi opravilo dokazno oceno in se opredelilo do verodostojnosti posameznih izpovedb.
VSL sklep II Cp 1633/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot zanesljiv dokaz štelo izpovedbo oškodovanca, ki je podrobno opisal okoliščine zaznave storilcev in njihovega ravnanja, pri čemer je sodišče utemeljilo verodostojnost priče z odsotnostjo predhodnih konfliktov.
VSL sodba Kp 1608/93 — Višje sodišče v Ljubljani