prostorski akti
Sentenca
Prostorski akti predstavljajo hierarhično strukturiran sistem načrtovanja posegov v prostor, pri čemer se razlikujejo strateški prostorski načrti, ki določajo osnovno namensko rabo prostora, in izvedbeni prostorski akti, ki določajo podrobno namensko rabo posameznih parcel (14. člen ZPNačrt). Pravica do gradnje objekta je neposredno odvisna od skladnosti nameravanega posega s pogoji, ki jih za konkretno zemljišče določajo veljavni prostorski akti.
Iz posameznih sodb
-
Ustavno sodišče je razveljavilo določbe občinskih odlokov, ki so dovoljenost novogradenj vezale na naknadno strokovno urbanistično presojo, saj to pomeni nedopustno prenašanje normativne pristojnosti na strokovne službe.
-
Sodišče je pojasnilo razliko med dolgoročnim planom (osnovna raba) in asanacijskim načrtom (podrobna raba) pri presoji dopustnosti gradnje na zemljišču, opredeljenem kot zelena površina.
Sklep X Ips 344/2011 — Vrhovno sodišče