protipraven odvzem prostosti
Sentenca
Kaznivo dejanje protipravnega odvzema prostosti (133. člen KZ-1) stori, kdor koga protipravno zapre, ima zaprtega ali mu kako drugače omeji svobodo gibanja. Standard omejitve svobode gibanja je izpolnjen takrat, ko oseba mesta, kjer je zadržana, ne more zapustiti ali tega ne more storiti na razumen način. Če ima oškodovanec dejansko možnost zapustiti prostor (npr. z uporabo rezervnega ključa, za katerega ve), element protipravne omejitve svobode gibanja ni podan.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je oprostilo obtoženca, ker oškodovanec ni bil dejansko zaprt, saj je imel dostop do rezervnega ključa in je prostor lahko zapustil, čeprav je to storil z zamikom zaradi iskanja osebnih predmetov.
VSC Sodba I Kp 48649/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kot trajajoče stanje opredelilo večurno zadrževanje oškodovanca, ki je trajalo tudi po tem, ko je bila dosežena glavna kriminalna namera storilcev.
VSL Sodba III Kp 26627/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bilo kaznivo dejanje podano, ker obdolženci oškodovanki niso dovolili zapustiti vozila, čeprav je jasno izrazila željo po odhodu, pri čemer je bila njena svoboda gibanja omejena zaradi fizične razporeditve oseb v vozilu.
VSM Sodba II Kp 338/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je potrdilo, da ravnanje, pri katerem storilec s fizično prisotnostjo ali predmetom (npr. stolom) pred vrati prepreči oškodovancu izhod iz prostora, predstavlja protipravno omejitev svobode gibanja.
Sodba I Ips 28/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zadrževanje osebe v pisarni zaradi razčiščevanja poslovnih nepravilnosti ne pomeni razloga, ki bi izključil protipravnost omejitve svobode gibanja.
VSL sklep I Kp 117/2000 — Višje sodišče v Ljubljani