psihiatrični pregled obdolženca
Sentenca
Psihiatrični pregled obdolženca se sme odrediti le, če obstaja sum, da obdolženec ob storitvi kaznivega dejanja ni bil prišteven ali je bila njegova prištevnost zmanjšana zaradi duševne motnje oziroma duševne manjrazvitosti, ali če obstaja resen dvom, da se zaradi svojega duševnega stanja ne more udeleževati kazenskega postopka (265. člen ZKP). Namen izvedenstva je izključno ugotavljanje prištevnosti ali procesne sposobnosti, zato ga ni dopustno uporabiti za preverjanje verodostojnosti preteklih izpovedb obdolženca.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo dokazni predlog za postavitev izvedenca psihiatrične stroke, ker je obramba z njim želela pojasnjevati domnevno neresničnost preteklih izpovedb obdolženca, kar ni predmet psihiatričnega izvedenstva.
VSRS Sodba I Ips 36093/2013-465 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da predložena zdravstvena dokumentacija iz preteklih let ni vzpostavila resnega dvoma v prištevnost obdolženca v času sojenja, zato postavitev zagovornika po uradni dolžnosti ni bila potrebna.
Sodba I Ips 45442/2010-69 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da na podlagi zbranih dokazov ni podan utemeljen dvom v obsojenčevo prištevnost, zato dodatno psihiatrično izvedenstvo ni bilo potrebno.
Sodba I Ips 152/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče presoja utemeljenost dokaznega predloga za psihiatrični pregled glede na obstoj dvoma o prištevnosti obdolženca v času storitve kaznivega dejanja.
Sodba I Ips 329/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da odklonitev psihološkega testa s strani obdolženca ne preprečuje izvedencu psihiatru, da na podlagi opazovanja poda mnenje o duševnem stanju obdolženca v času storitve kaznivega dejanja.
Sodba I Ips 130/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče poudarja, da mora biti odredba za takšen poseg v zasebnost v predhodnem postopku obrazložena, da se prepreči arbitrarnost.