psihično nasilje v družini
Sentenca
Psihično nasilje v družini je protipravno ravnanje, ki pri žrtvi povzroči strah, občutek manjvrednosti, ponižanje, ogroženost ali drugo duševno stisko (3. člen ZPND). Za opredelitev ravnanja kot psihičnega nasilja ne zadoščajo zgolj verbalni konflikti ali žalitve, temveč mora biti podan subjektivni kriterij, tj. dejansko nastala duševna stiska žrtve kot posledica ravnanja povzročitelja. Zahtevek za izselitev iz stanovanja, ki temelji na lastninskopravnem razmerju, sam po sebi ne predstavlja psihičnega nasilja, če pri žrtvi ne povzroči navedenih posledic.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je kot psihično nasilje nad otrokoma opredelilo manipulativno ravnanje babice, ki je z izsiljevanjem čustvene lojalnosti in neprimernimi komentarji o starših otroke spravila v hudo čustveno stisko.
VSL Sklep III Cp 552/2026 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da ravnanja nasprotnega udeleženca, ki so povzročala intenzivno čustveno stisko pri predlagateljih, utemeljujejo obstoj psihičnega nasilja.
VSL Sklep IV Cp 1273/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je psihično nasilje prepoznalo v ravnanju, ki je pri žrtvi ustvarjalo stalen občutek strahu in nestabilnosti zaradi nepredvidljivosti povzročitelja.
VSL Sklep IV Cp 778/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da izolirani dogodki, kot so razbijanje po vratih, odstranitev kljuk ali prekinitev stikov, objektivno ne dosegajo praga psihičnega nasilja po ZPND.
VSL Sklep IV Cp 1089/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj obstoj verbalnega konflikta po razpadu partnerske zveze, h kateremu prispevata oba udeleženca, ne predstavlja nujno psihičnega nasilja, ki bi zahtevalo intervencijo države.
VSL Sklep IV Cp 1001/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPND · 3. člen -
Sodišče je presodilo, da predlagateljica ni izkazala, da bi ravnanja nasprotnega udeleženca po preteku prejšnjega ukrepa dosegla intenzivnost psihičnega nasilja, ki bi utemeljevala podaljšanje prepovedi približevanja določenim krajem.
VSC Sklep II Cp 192/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je izrečene ponižujoče besede, ki posegajo v dostojanstvo predlagatelja in otrok, opredelilo kot obliko psihičnega nasilja v smislu petega odstavka 3. člena ZPND.
VSL Sklep IV Cp 1268/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da je povzročiteljica nasilja kasneje deaktivirala svoj profil na družbenem omrežju in izbrisala sporne objave, ne vpliva na utemeljenost že izrečenih ukrepov za varstvo pred nasiljem.
VSL Sklep IV Cp 327/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je psihično nasilje prepoznalo v ravnanju udeleženca, ki je preko sorodnikov in zakonca predlagateljice širil neresnice z namenom njene diskreditacije in osamitve.
VSL Sklep IV Cp 1471/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zahteva po izselitvi iz stanovanja, katerega lastnik je nasprotni udeleženec, brez izkazanega subjektivnega občutka ogroženosti ali stiske pri predlagateljici, ne predstavlja psihičnega nasilja.
VSL Sklep IV Cp 864/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPND · 19. člen ZPND · 19. člen, odstavek 1 ZPND · 21. člen ZPND · 21. člen, odstavek 1 ZPND · 21. člen, odstavek 4 ZPND · 22.a člen ZPND · 22.a člen, odstavek 8 ZPND · 3. člen ZPND · 3. člen, odstavek 5 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 15 -
Sodišče je presodilo, da objava sodbe z osebnimi podatki žrtev, ki pri njih povzroči ponižanje in duševno stisko, predstavlja psihično nasilje v smislu 3. člena ZPND.
VSL Sklep IV Cp 714/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot psihično nasilje opredelilo vpitje, grožnje s smrtjo in izsiljevanje zaradi domnevnih dolgov, pri čemer je kot odločilno štelo dejstvo, da se je žrtev zaradi teh ravnanj utemeljeno bala za svojo varnost.
VSL Sklep IV Cp 2575/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot psihično nasilje opredelilo ravnanje, ki je pri žrtvi zaradi preteklih izkušenj povzročilo občutek ogroženosti, pri čemer je bila teža dejanja povečana zaradi navzočnosti otroka.
VSL Sklep IV Cp 1840/2017 — Višje sodišče v Ljubljani