publicitetno načelo zemljiške knjige
Sentenca
Stvarne pravice na nepremičninah se praviloma pridobijo, prenesejo in prenehajo šele z vpisom v zemljiško knjigo (5. člen ZZK). Vpis v zemljiško knjigo ima konstitutiven pomen, kar pomeni, da zgolj obligacijskopravni dogovor o solastnini sam po sebi ne zadošča za nastanek stvarne pravice, če ta ni ustrezno vpisana v javno knjigo. Morebitne kršitve obligacijskopravnih pogodb med pogodbenimi strankami ne vplivajo na pravilnost zemljiškoknjižnega vpisa, dokler ta ni izpodbijan ali spremenjen v ustreznem postopku.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri presoji obsega zapuščine upoštevati tudi vložene, a še ne vpisane zemljiškoknjižne predloge, ki imajo učinek od dneva vložitve.
VSL sklep I Cp 497/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je zahteval varstvo lastninske pravice zgolj na podlagi vknjižbe v zemljiški knjigi, čeprav je bil dedni dogovor, ki je bil podlaga za vknjižbo, s sodbo razveljavljen.
VSL sodba I Cp 2473/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da kršitev pogodbe o profitni skupnosti, ki bi utemeljevala solastnino, ne zadošča za priznanje stvarne pravice, če je kot izključni lastnik v zemljiško knjigo vpisan le eden od pogodbenikov.
Sodba III Ips 78/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ima derivativna pridobitev lastninske pravice z vpisom v zemljiško knjigo prednost pred originarno pridobitvijo brez vpisa, tudi če je bila slednja pridobljena časovno prej.
Sodba in sklep II Ips 98/2001 in II Ips 99/2001 — Vrhovno sodišče