razdedinjenje nujnih dedičev
Sentenca
Razdedinjenje nujnega dediča je dopustno le, če se je dedič s kršitvijo zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom (42. člen Zakona o dedovanju). Zgolj odsotnost obiskov ali izostanek pomoči v bolezni, ob upoštevanju narave medsebojnih odnosov in stopnje odtujenosti, ne predstavlja avtomatično kršitve moralne dolžnosti, ki bi utemeljevala razdedinjenje. Presoja mora biti vselej individualizirana in upoštevati objektivne okoliščine ter konkretno vsebino dolžnosti, ki naj bi bila kršena.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da opustitev obiskov in pomoči v bolezni s strani otrok do zapustnika v konkretnem primeru velike odtujenosti ne predstavlja hude kršitve moralne dolžnosti, ki bi bila pravni razlog za razdedinjenje.
Sodba II Ips 983/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora tisti, ki uveljavlja veljavnost razdedinjenja, v postopku dokazati resničnost navedenih razlogov za razdedinjenje, če jih nujni dedič izpodbija.
VSL sklep I Cp 1557/94 — Višje sodišče v Ljubljani