razdrtje pogodbe
Sentenca
Razdrtje pogodbe zaradi neizpolnitve obveznosti ene od strank je pravno sredstvo, ki ga mora prizadeta stranka uveljaviti aktivno in v skladu s pogodbenimi ali zakonskimi določbami (623. člen ZOR). Če stranka kljub zatrjevani kršitvi nasprotne stranke pogodbe ne razdre in ne izkoristi pravnih možnosti za prekinitev razmerja, se šteje, da pogodbeno razmerje še naprej velja, s čimer se ohranja tudi obveznost plačila za opravljeno ali ponujeno delo.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrglo tožbo, ker je tožeča stranka zahtevala sodno razveljavitev pogodbe, ki je bila po njenih navedbah že razdrta po samem zakonu, s čimer ni izkazala pravnega interesa za oblikovalni zahtevek.
VSL sklep I Cp 1476/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni dokazala utemeljenosti razdrtja pogodbe pred potekom izpolnitvenega roka, zato toženi stranki ni mogoče očitati odgovornosti za škodo, nastalo zaradi razdrtja.
VSL sodba I Cpg 669/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je zahtevek za vračilo plačil posledica razdrtja pogodbe zaradi zamude pri izdelavi naravovarstvene naloge, pri čemer je obravnavalo vprašanje fiksnega posla.
VSL sodba I Cp 1972/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pasivnost naročnika, ki kljub domnevnim kršitvam izvajalca pogodbe ne razdre, izključuje možnost ugovora neizpolnitve v kasnejšem sporu o plačilu.
VSL sodba in sklep I Cp 1812/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila kreditna pogodba odpovedana, kar je povzročilo takojšnjo zapadlost celotnega zneska kredita, vključno z anuitetami, ki bi sicer zapadle šele po datumu razdrtja.
VSL sodba I Cpg 353/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je opozorilo, da je treba pri presoji razdrtja pogodbe preveriti, ali je do neizpolnitve prišlo zaradi krivde izvajalca ali zaradi opustitve dolžnosti naročnika, ki je onemogočil izvedbo del.
VSL sklep I Cpg 443/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka je neuspešno uveljavljala očitek o krivdi tožeče stranke za razdrtje pogodbe, ker ni postavila ustreznega odškodninskega zahtevka.
VSL sodba I Cpg 613/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se pri razdrtju pogodbe o združevanju sredstev oškodovanec lahko zahteva vrnitev vplačanih zneskov z zamudnimi obrestmi, medtem ko se včlanitvena pristopnina (članarina) ob izstopu praviloma ne vrača, saj je bila s sklenitvijo pogodbe že konzumirana.
VSL sodba in sklep II Cp 1831/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru potrdilo obveznost vrnitve prejetega avansa po razdrtju pogodbe o delu zaradi zamude pri izpolnitvi, ki je bila opredeljena kot bistvena sestavina pogodbe.
VSL sodba I Cp 1725/93 — Višje sodišče v Ljubljani