razdružitev pravd
Sentenca
Razdružitev pravd (300. člen ZPP) pomeni, da od trenutka ločitve postopka dalje vsak od razdruženih postopkov teče samostojno in neodvisno od drugega, kot da bi bili od začetka vloženi kot ločeni tožbeni zahtevki. Z razdružitvijo se ne spreminjata niti stvarna niti krajevna pristojnost sodišča, prav tako pa se ne prekine tek litispendence za posamezne zahtevke. Sodišče, ki je bilo pristojno za prvotno združeno zadevo, ostane pristojno za vsako od razdruženih zadev.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da razdružitev postopkov zaradi ekonomičnosti in hitrosti postopka ni odločilna okoliščina, ki bi zahtevala podrobno obrazložitev v končni sodbi.
VDSS Sodba Pdp 48/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZDR-1 · 131. člen ZDR-1 · 44. člen ZPP · 270. člen ZPP · 270. člen, odstavek 1 ZPP · 270. člen, odstavek 1, točka 8 ZPP · 270. člen, odstavek 3 ZPP · 286. člen ZPP · 286. člen, odstavek 1 ZPP · 298. člen ZPP · 298. člen, odstavek 4 ZPP · 300. člen ZPP · 300. člen, odstavek 3 ZPP · 363. člen ZPP · 363. člen, odstavek 3 -
Sodišče je razdružitev zahtevkov utemeljilo s prednostno naravo sporov o prenehanju delovnega razmerja po 41. členu ZDSS-1.
VDSS Sodba Pdp 968/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da razdružitev postopkov ne vpliva na že vzpostavljeno krajevno pristojnost sodišča, ki je opravilo predhodni preizkus tožbe v prvotnem enotnem postopku.
Sklep III R 33/2004 — Vrhovno sodišče