razdružitev solastnine
Sentenca
Postopek delitve stvari v solastnini (70. člen SPZ) je po svoji naravi nepravdni postopek, ki zaradi nasprotujočih si interesov udeležencev vsebinsko teži k pravdnemu postopku. Zaradi odsotnosti izrecne ureditve vprašanj izvajanja dokazov in prekluzij v Zakonu o nepravdnem postopku (ZNP) se v teh postopkih smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP) o prekluzijah. Stranke so zato dolžne navajati dejstva in predlagati dokaze v skladu s pravili o prekluziji, sicer se njihove nove navedbe v pritožbenem postopku štejejo za nedovoljene novote.
Iz posameznih sodb
-
Razdružitev solastnine je dopustna tudi, če je solastnina nastala kot posledica predhodne razdelitve skupnega premoženja s sodno poravnavo.
VSL Sklep II Cp 1005/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 319. člen -
Sodišče mora presoditi, ali gre za solastnino ali navidezno solastnino, ki v resnici predstavlja dejansko etažno lastnino, saj to vpliva na procesno podlago odločanja.
VSL Sklep I Cp 1760/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je sodišče razdružitev solastnine izvedlo z izplačilom preostalih solastnikov, potem ko je ugotovilo, da fizična delitev nepremičnin ni mogoča, predlagatelj pa je izkazal interes za prevzem nepremičnine v izključno last.
VSL Sklep I Cp 1990/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da spor o lastništvu dela sosednje parcele ne predstavlja procesne ovire za prekinitev postopka razdružitve solastnine niti ne preprečuje same delitve solastnih nepremičnin.
VSL Sklep I Cp 2336/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se zaradi narave postopka delitve solastnine kot spornega nepravdnega postopka strogo uporabljajo pravila o prekluziji navajanja novih dejstev in dokazov iz ZPP.
VSL sklep I Cp 3112/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri delitvi gozdnih in kmetijskih zemljišč razdružitev izvedlo tako, da sta udeleženi prejeli nepremičnine v naravi, razliko v vrednosti pa poravnali z denarnim doplačilom.
VSL sklep I Cp 2692/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno odločilo o civilni delitvi s prodajo, čeprav je bilo nesporno ugotovljeno, da je fizična delitev mogoča, in predlagatelj ni založil predujma za izvedenca.
VSL sklep I Cp 2824/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v tem primeru razdružilo solastnino z vzpostavitvijo etažne lastnine na stanovanjski stavbi, pri čemer je bila ključna presoja narave dejanske etažne lastnine.
VSL sklep II Cp 2025/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v tej zadevi napačno razdružilo solastnino na podlagi neobstoječih parcelnih številk iz elaborata, ki pri geodetski upravi niso bile rezervirane, zaradi česar je bila odločitev neizvršljiva.
VSL sklep II Cp 3165/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo postopek, ker pri razdružitvi solastnine ni upoštevalo navedb in dokaznih predlogov udeleženke glede možnosti fizične delitve, ki jih je podala v predhodnem postopku.
VSL sklep II Cp 3780/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri razdružitvi kmetijskih zemljišč dalo prednost solastnici, ki zemljo neposredno obdeluje, pred solastnico, ki jo daje v zakup.
VSK sklep I Cp 1274/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče prve stopnje ni ustrezno utemeljilo, zakaj je določene parcele dodelilo občini na podlagi njenega zatrjevanega interesa, kar je terjalo razveljavitev sklepa.
VSL sklep II Cp 1188/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 70. člen, odstavek 2 -
Sodišče je presodilo, da zahtevka za povračilo vrednosti posekanega lesa ni mogoče uveljavljati po pravnomočnosti razdružitve solastnega gozda, saj bi moral biti predmet razdružitvenega postopka.
Sodba II Ips 892/93 — Vrhovno sodišče