razglasitev pogrešanca za mrtvega
Sentenca
Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na njegovo zadnje stalno prebivališče (78. člen ZMZPP). Kadar mednarodna pristojnost slovenskega sodišča ni izključena, se krajevna pristojnost v nepravdnem postopku določi na podlagi meril iz zakona, ki ureja nepravdni postopek, oziroma po odločitvi Vrhovnega sodišča, če krajevna pristojnost ni določljiva na podlagi splošnih pravil (11. člen ZNP-1).
Iz posameznih sodb
-
Vrhovno sodišče je določilo krajevno pristojnost na podlagi lege nepremičnine, katere lastnik je pogrešanec, ter dejstva, da je bila zadeva pri tem sodišču že odprta.
VSRS Sklep I R 150/2023 — Vrhovno sodišče
-
Vrhovno sodišče je krajevno pristojnost določilo na podlagi lege nepremičnine, katere lastnik je pogrešanec, in dejstva, da je bila zadeva pri tem sodišču že odprta.
VSRS Sklep I R 151/2023 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrglo predlog, ker predlagatelj ni predložil ustreznih uradnih listin, ki bi izkazovale smrt ali utemeljenost pogrešanosti, temveč se je skliceval zgolj na ustne izjave.
VSK sklep I Cp 689/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče prve stopnje je kršilo postopek, ker je o razglasitvi pogrešanca za mrtvega odločilo brez izvedbe obveznega naroka, na katerem bi moralo zaslišati udeležence in izvesti dokaze.
VSL sklep I Cp 1381/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da 20-letna odsotnost 43-letne osebe, ki je bila znana kot lahkomiselna in neodgovorna, ne zadošča za utemeljeno domnevo smrti.
VSK sklep Cp 792/96 — Višje sodišče v Kopru