raziskovalna dolžnost
Sentenca
Raziskovalna dolžnost je pravni standard, ki od stranke v pravnem prometu zahteva aktivno ravnanje pri preverjanju dejanskega stanja nepremičnine, če obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom v pravilnost ali popolnost pridobljenih informacij. Stranka ne more uspešno uveljavljati dobre vere, če opusti razumno preverjanje dejstev, ki so ji bila ob sklenitvi posla ali ob prevzemu posesti dostopna oziroma zaznavna. Opustitev te dolžnosti pomeni, da stranka prevzema tveganje za morebitno neskladje med pravnim in dejanskim stanjem.
Iz posameznih sodb
-
Toženka bi morala ob zaznavi prisotnosti drugih delavcev v prostorih, za katere je trdila, da so v njeni izključni lastnini, izpolniti svojo raziskovalno dolžnost in se pozanimati o dejanskem stanju zasedenosti prostorov.
VSL sodba II Cp 3294/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženka ni izpolnila raziskovalne dolžnosti, ker se kljub vedenju o spornem stanju solastniškega deleža in dejstvu, da nepremičnine ni prevzela v posest, ni pozanimala o pravicah tretje osebe, ki je imela nepremičnino v posesti.
VSL sodba II Cp 1260/2009 — Višje sodišče v Ljubljani