raziskovalni dokaz
Sentenca
Dokazni predlog, s katerim stranka ne dokazuje že zatrjevanih pravno relevantnih dejstev, temveč želi šele z izvedbo dokaza pridobiti podatke o dejstvih, ki jih v postopku še ni navedla, predstavlja nedovoljen raziskovalni dokaz. Stranka mora v skladu z načelom kontradiktornosti in dolžnostjo navajanja dejstev (212. člen ZPP) najprej substancirano navesti dejstva, šele nato pa predlagati dokaze za njihovo dokazovanje.
Pravna podlaga:
Iz posameznih sodb
-
Tožena stranka je predlagala zaslišanje prič, da bi te namesto nje navedle dejstva o neizvršenih storitvah, kar je sodišče zavrnilo kot nedovoljeno raziskovanje.
VSL Sodba I Cpg 153/2017 — Višje sodišče v Ljubljani