razlaga nejasnih pogodbenih določil
Sentenca
Če je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali jo je pripravila in predlagala le ena pogodbena stranka, je treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke (83. člen OZ). Gre za pravilo razlage v korist šibkejše stranke, ki se uporabi subsidiarno, kadar z drugimi metodami razlage ni mogoče ugotoviti skupnega namena pogodbenikov.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD)
- Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Pravilnik o povrnitvi stroškov v…)
- Zakon o zavarovalništvu (ZZavar)
- Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
- Zakon o menici (ZM)
- Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Pravilnik o varstvu pri delu pre…)
- Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je uporabilo pravilo o razlagi v korist šibkejše stranke pri interpretaciji določbe o povrnitvi škode zaradi kršitve konkurenčne klavzule, ki je bila nejasno opredeljena glede načina določitve višine odškodnine.
VDSS Sodba Pdp 561/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da pravilo iz 83. člena OZ subsidiarno sobiva z 82. členom OZ in se uporabi, kadar splošni pogoji zavarovalnice ostanejo nejasni tudi po uporabi splošnih razlagalnih metod.
VSM Sodba I Cp 901/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da so določila o omejitvi zavarovalnega kritja za obiskovalce v splošnih pogojih jasna, zato pravilo o razlagi v korist šibkejše stranke ni bilo uporabljeno.
VSL Sodba I Cp 2065/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da določba splošnih pogojev o omejitvi odškodnine pri padcih na stopnicah ni nejasna, saj primeri (mokrost, spolzkost) služijo le za ponazoritev, omejitev pa velja za vse padce na stopnišču.
VSM Sodba I Cp 782/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da uporaba 83. člena OZ ni samodejna ob vsakem sporu glede vsebine, temveč le takrat, ko so izpolnjeni pogoji za razlago nejasnih določil, ki jih je pripravila ena stranka.
VSM Sodba I Cp 610/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da sta trženje pravic do osebne podobe športnika in njegov prestop v drug klub po naravi stvari ločena pravna posla, zato morajo biti povezave med njima jasno izkazane.
VSL Sodba II Cp 387/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 83. člen -
Sodišče je presodilo, da so bile nedoslednosti v razpisni dokumentaciji in okvirnem sporazumu tolikšne, da določila ni bilo mogoče vključiti v vsebino pogodbenega razmerja med strankama.
VSL Sodba II Cpg 681/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je uporabilo pravilo o razlagi v korist šibkejše stranke za interpretacijo nejasnih določil zavarovalne pogodbe glede obsega zavarovalnega kritja za škodo, povzročeno v zvezi s stanjem nepremičnine.
VSL Sklep II Cp 1075/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pravilo o razlagi nejasnih določil v korist zavarovanca uporabilo pri presoji pojmov 'medsosedska oziroma prijateljska pomoč' v zavarovalnih pogojih.
VSC Sodba Cp 280/2020 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je bila sporna določba o avtomatičnem podaljšanju članstva v fitnesu, ki jo je tožena stranka označila za zavajajočo.
VSL Sklep II Cp 1003/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri uporabi 83. člena OZ upoštevalo, da je tožena stranka pripravila besedilo dogovora in da je tožeča stranka kot družinsko podjetje z omejeno kadrovsko strukturo šibkejša pogodbena stranka.
VSL Sodba I Cpg 520/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 83. člen -
Sodišče je pri presoji pogodbe o sodelovanju ugotovilo, da je nejasna določila o stroških, ki jih je pripravila toženka, treba razlagati v korist tožnika.
VSL Sklep II Cp 2261/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pravilo o razlagi v korist šibkejše stranke uporabilo v delovnem razmerju, kjer je delodajalec kot pripravljavec pogodbe napačno interpretiral določila o osnovni plači.
VDSS Sklep Pdp 781/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da 83. člen OZ ni primeren za razlago, če so bile o vsebini pogodbe opravljene pogajanja in je bilo pripravljenih več ponudb.
VSM Sklep I Cp 1042/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pravilo o razlagi v korist stranke, ki pogojev ni sestavila, uporabilo pri presoji nejasnega obsega zavarovalnega kritja v splošnih pogojih zavarovalne pogodbe.
VSM Sodba I Cp 629/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je uporabilo pravilo o razlagi v korist šibkejše stranke, ker posebni pogoji zavarovanja na novo vrednost niso bili enopomenski in so zavarovanca zavedli glede posledic podzavarovanja.
VSRS Sodba II Ips 135/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je lizingojemalec prevzel rizik za zavarovanje predmeta lizinga, saj je bila obveznost v pogodbi jasno določena, do razveze pogodbe pa kljub predaji vozila tretji osebi ni prišlo.
VSL Sodba II Cp 846/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 83. člen -
Sodišče je ugotovilo, da je tožnik svobodno sodeloval pri pogajanjih, zato pogodba ni bila adhezijska in uporaba 83. člena OZ ni bila utemeljena.
VSC Sodba Cp 7/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je uporabilo pravilo o razlagi nejasnih določil, ker tožnica v pogodbi o sofinanciranju doktorskega študija ni natančno opredelila pojma znanstvenega članka, kar je povzročilo negotovost pri izpolnitvi obveznosti.
VSL Sodba II Cp 548/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 83. člen -
Sodišče je načelo razlage v korist šibkejše stranke uporabilo pri presoji tarife kolektivne organizacije, ki jo je ta enostransko oblikovala za urejanje razmerja z uporabniki.
VSRS Sodba III Ips 40/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo nejasnost pravnega standarda 'aktivno zdravljenje' v splošnih pogojih nezgodnega zavarovanja, ki ga je pripravila zavarovalnica.
VSRS Sklep II Ips 216/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo veljavnost zahtevka za vračilo stroškov izobraževanja v kontekstu neizpolnitve obveznosti ponudbe ustrezne zaposlitve s strani delodajalca.
VDSS Sodba Pdp 875/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru je šlo za vprašanje razlage pojmov v zavarovalnih pogojih, ki jih je enostransko določila zavarovalnica.
VSL Sodba I Cp 2071/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru uporabilo načelo razlage nejasnih določil v korist zavarovanca (tožnika) nasproti zavarovalnici, ki je vnaprej pripravila zavarovalne pogoje.
VSL Sodba II Cp 986/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 83. člen -
Sodišče je pri razlagi pogodbe o štipendiranju uporabilo pravilo o razlagi nejasnih določil v korist šibkejše stranke, ker je bila pogodba pripravljena vnaprej s strani štipenditorja.
VSL Sodba I Cp 506/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je uporabilo pravilo o razlagi nejasnih določil v korist zavarovanca v sporu glede izplačila zavarovalnine pri vlomskem zavarovanju.
VSL Sodba I Cpg 749/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri razlagi zavarovalne pogodbe zavrnilo ozko interpretacijo pojma 'lastni delavec', ki bi izključevala izvajalce po podjemni pogodbi, saj bi to nasprotovalo namenu zavarovanja vseh rizikov.
VSL sodba II Cp 3370/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojem 'pripadati' v splošnih pogojih razlagalo v korist zavarovanca, ker je zavarovalnica kot pripravljavec pogojev opustila nedvoumno določitev lastninske pravice kot pogoja za zavarovalno kritje.
VSL sodba I Cpg 856/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je uporabilo pravilo razlage v korist nasprotne stranke, ker tožeča stranka ni prerekala navedb, da je sama pripravila nejasno besedilo kreditne pogodbe.
VSL sodba I Cp 1411/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da je bila zavarovalna polica glede trajanja zavarovanja jasna, zato uporaba 83. člena OZ ni bila dopustna.
VSL sklep III Cp 974/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru poudarilo pomen iskanja skupnega namena pogodbenikov pri presoji obveznosti vračila štipendije ob prenehanju delovnega razmerja.
VDSS sodba Pdp 980/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 83. člen -
Tožnik je neuspešno uveljavljal razlago v svojo korist, saj je bila višina plače določena na podlagi kogentnih omejitev iz ZPPOGD, ki prevladajo nad pogodbeno voljo.
VDSS sodba Pdp 494/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je uporabilo pravilo o razlagi v korist nasprotne stranke pri tolmačenju pojma 'ramenski sklep' v Tabeli invalidnosti, saj je štelo, da vnaprej pripravljena vsebina pogodbe ni bila jasna.
VSM sodba I Cp 1091/2015 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 83. člen -
Sodišče je v tej zadevi ugotovilo, da določbe zavarovalne police niso bile nejasne, zato uporaba pravila iz 83. člena OZ ni bila potrebna.
VSRS sodba II Ips 246/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da določba posebnih pogojev zavarovanja ni nejasna, ker je bila sestavljena v skladu s slovničnimi pravili in jasno opredeljevala omejitev zavarovalne vsote za specifične vrste poškodb.
VSC sodba Cp 114/2015 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v konkretnem primeru uporabilo pravilo razlage v korist nasprotne stranke, ker toženka ni dokazala jasnega in enoznačnega pomena splošnih pogojev, ki jih je sama pripravila.
VSL sodba I Cpg 494/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je načelo uporabilo pri presoji splošnih pogojev zavarovalne pogodbe, kjer je bila sporna izključitev zavarovalnega kritja v primeru posoje vozila za denar.
VSL sodba II Cp 232/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 83. člen -
Sodišče je pravilo uporabilo pri presoji nedoločnega pojma ekstremnega športa v splošnih pogojih zavarovalnice.
VSL sodba II Cp 1059/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se izključitev kritja za škodo zaradi prevare pri 'zavarovancih, ki posojajo vozila za plačilo', nanaša izključno na profesionalne izvajalce te dejavnosti (npr. rent-a-car), in je ni mogoče širiti na druge zavarovance.
VSL sklep II Cp 1957/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 83. člen -
Sodišče je presodilo, da zatajitev vozila s strani najemnika ni zajeta v zavarovalnem kritju za avtomobilski kasko, ki taksativno našteva le rizike dejanj tretjih oseb s kazenskopravno vsebino (tatvina, rop).
Sodba III Ips 87/2009 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 83. člen -
Sodišče je v konkretnem primeru pogodbo o štipendiranju, ki jo je sestavila tožeča stranka, razlagalo v korist toženke, ker je tožeča stranka določila glede zaključka študija v pogodbi formulirala nejasno.
VDSS sodba Pdp 1426/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožeča stranka je zatrjevala, da bi bilo treba nejasnosti v bančni pogodbi razlagati v njeno korist, ker je pogodbo v celoti pripravila banka kot strokovnjakinja.
VSL sodba II Cp 1676/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pravilo uporabilo pri razlagi splošnih pogojev zavarovalne police, kjer razmejitev med pridobitno in nepridobitno dejavnostjo ni bila jasno opredeljena.
VSL sodba II Cp 2083/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da toženci ne morejo zgolj pavšalno prerekat višine terjatve, temveč morajo svoje trditve o napačnem obračunu dolga konkretizirati in dokazati, npr. s predložitvijo lastnega obračuna.
Sodba in sklep II Ips 674/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je uporabilo pravilo o razlagi v korist druge stranke, ker je pogodbo pripravil toženec, v katerega interesu je bil prejem denarja.
Sodba II Ips 597/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pravilo o razlagi nejasnih določil uporabilo pri presoji obrestnih mer za vezan denarni depozit, kjer je bila vsebina pogodbe sporna med strankama.
VSL sodba in sklep I Cp 4715/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je uporabilo pravilo o razlagi v korist šibkejše stranke pri presoji vnaprej natisnjenih pogojev v pogodbi o varčevanju.
VSL sodba in sklep II Cp 2069/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da se 83. člen OZ ne uporabi, ker sta stranki vsebino pogodbe o prestopu igralca usklajevali skozi pogajanja.
VSL sodba in sklep I Cp 318/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru prednostno ugotovilo pravo voljo strank na podlagi izvedenih dokazov, s čimer je bila odpravljena potreba po uporabi pravil o razlagi nejasnih določil.
VSC sodba Cpg 122/2006 — Višje sodišče v Celju
-
V obravnavanem primeru je bila nejasnost glede pravne narave vložka (posojilo ali družbena pogodba) razlagana v korist tožnika, ker je toženec sam pripravil besedilo dogovora.
VSL sodba I Cp 426/05 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri štipendijski pogodbi kot formularni pogodbi odločilo, da je treba nejasne določbe o vračilu štipendije razlagati v korist štipendista.
VDS sodba Pdp 1073/2001 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče nejasno določbo o pogodbeni kazni razlagalo v korist kupcev (tožnikov), saj je bila pogodba pripravljena vnaprej s strani prodajalca.
Sodba in sklep II Ips 621/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da zavarovanje za vlom ne bi krilo škode, povzročene s hujšim kaznivim dejanjem tatvine, če bi hkrati krilo škodo, povzročeno z lažjimi dejanji ali dejanji, ki niso kazniva.
Sodba II Ips 526/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pravilo uporabilo pri razlagi nejasnih določil splošnih pogojev zavarovanja v korist zavarovanca.
VSK sodba I Cp 391/2000 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je uporabilo pravilo o razlagi nejasnih določil v založniški pogodbi, kjer je bila sporna višina avtorskega honorarja glede na naklado in dotiske književnega dela.
VSL sodba II Cp 359/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče sporno določilo najemne pogodbe o amortizaciji vlaganj razlagalo v korist najemnika, ker je pogodbo pripravila tožena stranka (najemodajalec).
Sodba II Ips 601/95 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče uporabilo pravilo razlage v korist delavca pri pogodbi o delovnem razmerju, ki je vsebovala protislovno določbo o trajanju zaposlitve (nedoločen čas vs. določen čas).
Sodba VIII Ips 37/95 — Vrhovno sodišče
-
Ker je bila pismena pogodba jasna, revizijsko sklicevanje na pravila o razlagi nejasnih določil ni bilo utemeljeno.
Sodba II Ips 20/94 — Vrhovno sodišče
-
Tožena stranka je uveljavljala, da bi moralo sodišče nejasno pogodbeno določilo razlagati v njeno korist, ker je pogodbo pripravila tožeča stranka.
VSL sodba Cpg 1611/93 — Višje sodišče v Ljubljani