razlaga oporoke
Sentenca
Pri razlagi oporoke je treba primarno iskati pravi oporočiteljev namen, ki ga je mogoče ugotoviti iz vsebine oporoke, okoliščin sestave in drugih dokazov. Šele če pravega namena oporočitelja ni mogoče zanesljivo ugotoviti, se oporoka v dvomu razlaga tako, da je to ugodneje za zakonitega dediča (84. člen ZD).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pri razlagi upoštevalo dve ločeni oporočni listini iz različnih časovnih obdobij kot enotno celoto.
VSL Sklep II Cp 1976/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri razlagi oporoke ločeno presojati vprašanje veljavnosti oporoke in vprašanje njene vsebine oziroma obsega dedovanja, ki ga določa zapustnikova volja.
VSL Sklep II Cp 1941/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevo po obsežnem dokazovanju zgodovinskih okoliščin, ker iz oporoke ni izhajala jasna volja zapustnika, da bi dedinja dedovala tudi premoženje, vrnjeno v postopku denacionalizacije.
VSK Sklep I Cp 606/2019 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri razlagi volje zapustnice glede nepremičnin presojalo pomen uporabe generičnega izraza 'zemlja' v razmerju do specifičnih izjem, navedenih v oporoki.
VSL Sodba I Cp 1943/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri razlagi oporoke presojalo, ali se zapisana volja zapustnice nanaša na celotno premoženje v stanovanju in ali je dodatni zapis o substituciji pravno veljaven.
VSL Sklep I Cp 1826/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZD · 84. člen -
Sodišče mora pri razlagi oporoke upoštevati trditve o okoliščinah (npr. potovanja, gradnja hiše), ki so vplivale na voljo zapustnika v času sestave oporoke.
VSL Sklep I Cp 2809/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali odtujitev nepremičnine, ki je bila predmet volila, pomeni preklic naklonitve in kakšen je status kupnine v zapuščini.
VSL sodba I Cp 1738/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da trditev o navideznosti oporoke, s katero naj bi se prikrilo darilo, predstavlja spor o veljavnosti oporoke, ki zahteva napotitev na pravdo.
VSL sklep II Cp 1820/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo razširitev oporočnega razpolaganja na denarna sredstva in vrednostne papirje, ker so bili v oporoki izrecno navedeni le premičnine in nepremičnine.
VSL sklep II Cp 423/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je bilo sporno, ali je oporočitelj z izjavo o enakem dedovanju vseh treh oseb želel določiti dedne deleže v višini 1/3 ali drugačno razmerje, ob upoštevanju okoliščin podpisa oporoke.
VSL sodba II Cp 353/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo razlago oporoke, ki bi vključevala vsebino, ki v samem zapisu ni bila izrecno navedena, zlasti v delu, kjer zapustnik ni konkretiziral predmetov za izpolnitev nujnih deležev.
VSL sklep I Cp 3698/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil zapis, da deduje tisti, ki bo skrbel za sina, ocenjen kot premalo določen, kar je terjalo napotitev strank na pravdo zaradi spornih dejstev.
VSL sklep I Cp 592/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da omemba konkretne hiše v oporoki ne omejuje univerzalnega razpolaganja s premoženjem, če je zapustnikova volja o dedovanju celotnega premoženja jasno izražena.
Sodba II Ips 97/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da morajo biti na pravdo napoteni dediči, ki trdijo, da oporočitelj z določenimi pojmi v oporoki ni mislil zgolj na navedeno premoženje, temveč tudi na vrednostne papirje.
VSL sklep I Cp 1716/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri razlagi oporoke poudarilo, da je treba raziskati resničen namen zapustnika, namesto da se zgolj sledi dobesednemu zapisu, ki bi lahko bil podan brez dejanske volje za razpolaganje s premoženjem.
VSL sodba I Cp 56/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru na podlagi besedila oporoke in zanesljivih zunanjih okoliščin ugotovilo identiteto dedinje, kljub ugovorom o nedoločljivosti vsebine oporoke.
Sodba II Ips 474/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zunanja pričevanja o volji zapustnika ne morejo nadomestiti oziroma dopolniti jasne vsebine oporoke.
Sodba II Ips 235/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razmejilo med veljavnostjo razpolaganja z idealnim solastniškim deležem in neveljavnostjo razpolaganja s fizičnim delom nepremičnine, ki med solastniki še ni bil razdeljen.
Sodba II Ips 565/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri razlagi oporoke upoštevalo zunanje okoliščine, kot so tesnost osebnih stikov in način podpisovanja dedinje v korespondenci, da je identificiralo zapustničino voljo glede poimenovanja dedinje.
Sklep II Ips 337/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo veljavnost volila dela nepremičnine, čeprav je bila v oporoki pomotoma navedena napačna parcelna številka, saj je bila resnična volja zapustnice jasna in dokazljiva.
Sodba II Ips 1/97 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila zapustničina volja ugotovljena z zaslišanjem prič, zato sodišče ni bilo dolžno uporabiti pravila o razlagi v prid zakonitim dedičem iz 2. odstavka 84. člena ZD.
Sodba II Ips 305/94 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je šlo za vprašanje, ali vnuka dedujeta vsak svoj delež ali pa skupaj dedujeta le delež svojega pokojnega očeta.
VSL sklep I Cp 2119/93 — Višje sodišče v Ljubljani