razlaga pogodb
Sentenca
Pri razlagi pogodb se sodišče ne sme omejiti zgolj na dobesedni pomen uporabljenih izrazov, temveč mora raziskati skupni namen pogodbenikov in razumeti določila v skladu z načeli obligacijskega prava. Pri tem se upoštevajo namen pogodbe, okoliščine, v katerih je bila sklenjena, ter narava poslovnega razmerja, kar omogoča celovito presojo pravic in obveznosti strank (82. člen OZ).
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o notariatu (ZN)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2)
- Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL)
- Zakon o davčnem postopku (ZDavP)
- Zakon o graditvi objektov (ZGO-1)
- Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT)
- Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Direktiva Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo (Direktiva Sveta 93/83/EGS z dne…)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pri presoji pravne narave pogodbe o finančnem leasingu blagovnih znamk izvedlo celostno analizo pogodbenih določb, da bi ugotovilo dejanski namen strank glede prenosa imetništva.
VSL Sodba I Cpg 85/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da izvedenec ni bil imenovan za razlago pogodbenih določil, temveč za ugotavljanje tehničnih dejstev glede zaračunavanja toplotne energije.
VSM Sodba I Cp 979/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo kvalifikacijo razmerja kot darilnega zgolj na podlagi naslova pogodbe, ker je vsebina izkazovala razpolaganje s skupnim premoženjem.
VSL Sodba II Cp 338/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZZZDR · 84. člen -
Sodišče je pri razlagi darilne pogodbe upoštevalo zavezo obdarjenca za ureditev vhoda in dostopa kot ključen dokaz o obsegu prenesenega zemljišča.
VSL Sodba II Cp 553/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker se ni opredelilo do dokazov o pogajanjih, ki so bili ključni za razlago dogovora o plačilu zamudnih obresti.
VSL Sklep II Cp 1887/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da izvensodna poravnava, ki izrecno zajema le sedanjo nematerialno škodo, ne izključuje zahtevkov za bodočo nepremoženjsko škodo, ki v času sklenitve poravnave še ni nastala.
VSRS Sodba in sklep II Ips 64/2021 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je sodišče poudarilo, da pri pogodbah, sklenjenih na podlagi javnega razpisa, kjer ena stranka (oseba javnega prava) enostransko določi pogoje, volja te stranke ne more biti drugačna, kot je zapisana v pravnih aktih.
VSL Sodba I Cp 1784/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je logično razlagalo 7. člen pogodbe in ugotovilo, da toženec prevzema poroštveno obveznost, čeprav je bila v besedilu izpuščena beseda 'kupec'.
VSL Sodba II Cp 73/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri razlagi licenčnih pogodb upoštevalo namen vzpostavitve sistema 'vse-pravice-na-enem-mestu' (one-stop-shop) za poenostavitev kolektivnega upravljanja.
VSRS Sodba II Ips 77/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da določba sodne poravnave, po kateri vsaka stranka nosi svoje stroške, velja le za stroške, o katerih do njene sklenitve še ni bilo pravnomočno odločeno.
VSL Sklep III Ip 48/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Subjektivno dojemanje tožnika kot strokovnjaka za management ni relevantno za razlago jasnih pogodbenih določb o pogojih za nagrado.
VSL Sodba I Cpg 510/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri razlagi višine najemnine upoštevalo preteklo prakso plačevanja, na katero tožena stranka ni ugovarjala.
VSL Sodba I Cpg 822/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da ugotovljivost vsebine dogovora zgolj iz njegovega zapisa ni zadosten razlog za zavrnitev ugotavljanja prave volje pogodbenikov.
VSL sklep II Cp 835/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 1060. člen SPZ · 33. člen ZOR · 99. člen ZOR · 99. člen, odstavek 1 ZOR · 99. člen, odstavek 2 ZPP · 196. člen ZPP · 213. člen ZPP · 257. člen ZPP · 287. člen ZPP · 287. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZTLR · 21. člen ZTLR · 23. člen ZTLR · 24. člen ZTLR · 25. člen ZTLR · 26. člen ZTLR · 33. člen -
Sodišče je presodilo, da je toženec napačno interpretiral določilo predpogodbe glede časovne omejitve obveznosti sklenitve glavne pogodbe.
VSL sodba I Cp 754/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo razlago, po kateri bi bila določba o retroaktivni veljavnosti pogodbe brezpredmetna, in potrdilo upravičenost do plačila glavarine za obdobje pred formalnim podpisom aneksa.
VSL sodba I Cpg 336/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka je poskušala doseči razlago pogodbe v svojo korist z izpostavljanjem le nekaterih določb, čeprav so bila določila sporazuma jasna.
VSK sodba Cpg 13/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zmotno štelo določilo o pogodbeni kazni za nično zgolj zaradi neustreznega poimenovanja, namesto da bi ga presojalo kot dogovor o odškodnini.
VSL sklep II Cp 567/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da v konkretnem primeru zaradi jasnosti pogodbenih določil razlaga ni bila potrebna.
VSL sodba I Cpg 559/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri ugotavljanju skupnega namena pogodbenikov pravilno preseglo zgolj dobesedno razlago predloženih pisnih izjav in v dokaznem postopku presojalo tudi druge okoliščine, ki so vplivale na oblikovanje pogodbene volje.
VSL sodba I Cp 3402/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pogodbo o poslovnem sodelovanju, v kateri je bilo dogovorjeno plačilo po prodani realizaciji, kvalificiralo kot komisijsko pogodbo in ne kot prodajno, kljub uporabi terminov 'prodajalec' in 'kupec'.
VSL sodba I Cp 3766/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pri presoji pravice do zavarovalnine ni odločilna medicinska definicija bolezni, temveč pomen, ki sta ga stranki s tem pojmom vključili v zavarovalno pogodbo.
VSL sklep II Cp 4579/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji pravice do priključitve na vodovod ugotovilo, da priključitev tožnika ni kršila pravic ostalih solastnikov in ni bila v nasprotju s prvotnim namenom pogodbene ureditve vodnega vira.
VSL sodba I Cp 1200/04 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bilo določilo o količini hloda kot predmetu nakupa jasno, zato sodišče ni smelo uporabiti običajev pri sklepanju tovrstnih pogodb za razlago vsebine.
VSK sodba in sklep I Cp 939/2003 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da stranki sami lahko odstreta nejasnost večpomenskega določila s skladnim razumevanjem, kar zavezuje sodišče pri presoji.
Sodba in sklep II Ips 638/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri razlagi vsebine pridržka 3-metrskega pasu zemljišča upoštevalo dolgoletno dejansko rabo prostora in izpovedi prič, kar je potrdilo, da je šlo za pridržek lastninske pravice in ne zgolj za dogovor o služnosti.
Sodba II Ips 187/2002 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila pogodba o prodaji nepremičnine jasna glede predmetov prodaje, zato tožnik z naknadnim zatrjevanjem širšega obsega ni uspel.
Sodba II Ips 496/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo subsidiaren značaj zakonskih pravil o razlagi nejasnih določil glede na primarno nalogo ugotavljanja dejanske volje strank.
Sodba III Ips 14/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri razlagi dednega dogovora ugotovilo, da je bil skupen namen strank ustanovitev osebne služnosti rabe na določenih prostorih, čeprav to v samem besedilu ni bilo izrecno navedeno.
Sodba II Ips 741/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru pravilno uporabilo materialno pravo, ker se pri razlagi sporne določbe dednega dogovora ni omejilo zgolj na dobesedno besedilo, temveč je upoštevalo tudi druge okoliščine.
Sodba II Ips 145/94 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je bilo treba razlagati določbe najemne pogodbe glede povračila vlaganj v situaciji, ko je prišlo do spremembe zakonodaje, ki je onemogočila realizacijo prvotnega dogovora.
Sklep II Ips 510/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo, ali podporni zid sodi v sklop komunalnih naprav, kar je vplivalo na porazdelitev stroškov gradnje med pogodbenimi strankami.
Sodba II Ips 296/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče mora v konkretnem primeru ugotoviti dejansko voljo strank glede sporazumne razdelitve terjatev in obveznosti iz aneksa št. 5 k Pogodbi o ureditvi medsebojnih razmerij.
VSL sklep Cpg 1166/93 — Višje sodišče v Ljubljani