razlaga pogodbene volje

Sentenca

Pri presoji vsebine pogodbe in namena pogodbenih strank mora sodišče upoštevati, da je ugotavljanje dejanske volje strank ob sklenitvi pravnega posla dejansko vprašanje. Stranke so v postopku dolžne navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, sodišče pa na podlagi teh trditev in izvedenih dokazov ugotavlja skupni namen pogodbenikov in vsebino pogodbenih določil (7. člen ZPP).

Iz posameznih sodb

  • V konkretnem primeru je bila vsebina sporazuma o prenehanju delovnega razmerja razlagana v luči dogovora o deaktivaciji službenega predala in možnosti tožnice, da predhodno izbriše zasebne vsebine.

    VSRS Sodba II Ips 38/2022 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je zavrnilo potrebo po raziskovanju subjektivne volje podpisnika, ker je bila vsebina pisne izjave o pripoznavi dolga objektivno jasna.

    VSL Sodba I Cpg 529/2018 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presodilo, da zapis v novi posojilni pogodbi, ki določa obveznost enega od tožencev do vračila posojila, ne pomeni avtomatičnega prenehanja solidarne odgovornosti druge toženke, ki je bila določena v prvotni pogodbi.

    VSL Sodba I Cp 827/2017 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pri razlagi pojma 'stroški rušenja' v aneksu zavzelo stališče, da ta termin logično vključuje tudi odvoz materiala s parcele, saj gre za neizogibno fazo rušenja objekta.

    VSL sodba I Cp 69/2014 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presodilo, da tožeča stranka ni uspela dokazati, da je bila volja darovalcev pri darilni pogodbi glede obsega podarjene nepremičnine drugačna, kot je bila zapisana v jasni pisni pogodbi.

    Sodba II Ips 700/2009 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da ugotovitev o dejanski skupni volji pogodbenih strank ni pravno vprašanje razlage pisne pogodbe, temveč dejanska ugotovitev, ki ni podvržena revizijskemu preskusu.

    Sodba III Ips 128/2008 — Vrhovno sodišče

  • V tej zadevi je sodišče presojalo vpliv notarskega zapisnika o depozitu kot enostranske izjave upnika na prvotno dogovorjeni rok zapadlosti kupnine.

    Sodba III Ips 134/2008 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri razlagi volje strank upoštevalo vsebino ponudbe, v kateri je stranka izrazila interes za prekinitev obstoječe pogodbe ob sklenitvi nove.

    VSL sodba I Cpg 1013/2009 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presodilo, da pojem 'enostranska prekinitev pogodbe' v konkretni najemni pogodbi ne zajema odstopa zaradi krivdnih razlogov (neplačevanje najemnine), temveč le odstop brez krivdnih razlogov na strani najemnika.

    Sodba II Ips 154/2009 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pri ugotavljanju prave volje strank upoštevalo okoliščine izven same pisne pogodbe, saj ta ni bila v celoti jasna.

    VSK sodba Cp 694/2008 — Višje sodišče v Kopru

  • Sodišče je presodilo, da podpisani sporazumi med strankama niso imeli narave računov in niso predstavljali dogovorjene delitve dohodka.

    Sodba II Ips 334/2006 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da je ugotovitev vsebine dogovora o zajetih stroških komunalnega opremljanja zemljišča v kupnini dejansko vprašanje, ki ga revizijsko sodišče ne more revidirati.

    Sodba II Ips 715/2003 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presojalo, ali je pri določilu o kupnini treba vztrajati pri dobesednem zapisu ali raziskati dejansko voljo strank zaradi trditev o plačilih, ki so odstopala od pogodbenega besedila.

    Sodba II Ips 396/2003 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je v konkretnem primeru presojalo, ali sporazum o prenehanju delovnega razmerja zajema tudi zahtevke za razliko v plači, ki izvirajo iz kolektivne pogodbe.

    Sklep VIII Ips 66/98 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da pisna oblika pogodbe ne izključuje veljavnosti sočasnih ustnih dogovorov o stranskih točkah, o katerih pisna listina ne vsebuje določil.

    VSL sodba in sklep Cpg 1148/93 — Višje sodišče v Ljubljani

Viri