razlaga pogodbenih določil
Sentenca
Pri razlagi spornih pogodbenih določil se sodišče ne sme omejiti zgolj na dobesedni pomen uporabljenih izrazov, temveč mora iskati skupni namen pogodbenikov in določila razumeti v skladu z načeli obligacijskega prava (82. člen OZ). Če je pogodba nejasna, se pri razlagi upošteva logični, namenski in sistemski vidik, ki ustreza naravi poslovnega razmerja in ekonomski logiki pogodbenega dogovora.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot)
- Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP)
- Zakon o zavodih (ZZ)
- Statut Odvetniške zbornice Slovenije (Statut Odvetniške zbornice Slove…)
- Pravilnik o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Pravilnik o izvajanju ukrepov ak…)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
- Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1)
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT)
- Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba EU 1215/2012)
- Zakon o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr)
- Zakon o štipendiranju (ZŠtip)
- Zakon o visokem šolstvu (ZVis)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o dedovanju (ZD)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo formalistično in akontekstualno razlago pogodbe ter poudarilo, da temeljna načela obligacijskega prava učinkujejo v vseh pogodbenih razmerjih.
VSL Sodba I Cpg 115/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o vzpostavitvi etažne lastnine, ker zaradi zavrnitve dokaznih predlogov (zaslišanje, ogled) ni bilo mogoče pravilno razlagati vsebine pogodbe glede pripadnosti posameznih delov stavbe.
VSL Sklep II Cp 654/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da so določila podizvajalske pogodbe jasna, zato ni bilo podlage za njihovo drugačno interpretacijo, tožena stranka pa je s konkludentnim ravnanjem (priznanje obveznosti, popravek računa) potrdila obstoj in vsebino pogodbenega razmerja.
VSL Sodba I Cpg 528/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, ker iz pogodbe ni izhajala zaveza toženke, da bo tretja oseba (gradbeni izvajalec) plačala znesek tožnici, saj takšna obveznost ni bila jasno zapisana in je presegala meje jezikovne razlage.
VSL Sodba I Cpg 582/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji obsega zaveze za plačilo domske oskrbe razlagalo sporno izjavo o doplačevanju stroškov v kontekstu pravic izvajalca do prilagoditve nivoja oskrbe potrebam uporabnika.
VSM Sodba I Cp 559/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri razlagi pogodbe o prodaji psa poudarilo, da določba o vračilu 'mladička' ne more veljati za odraslega psa štiri leta po sklenitvi pogodbe, saj bi to pomenilo nesorazmeren poseg v lastninsko pravico kupca.
VSL Sodba in sklep II Cp 961/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče razlagalo pogodbeno klavzulo o pravici do prenehanja plačevanja najemnine in stroškov v času zaprtja trgovine zaradi epidemije COVID-19 kot dogovorjeno tveganje, ki razbremeni najemnika obveznosti.
VSC Sodba Cpg 46/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da določba splošnih pogojev o vračunavanju plačil ne velja enako za veljavne in za že razvezane pogodbe, saj besedilo določbe ne nudi opore za takšno enačenje.
VSL Sodba I Cpg 326/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 82. člen -
Sodišče je pri razlagi pogodbe o prevoznih storitvah kot logično upoštevalo razlago, da je plačilo izvajalca vezano na dejansko opravljene prevoze, skladno s poslovnim namenom zmanjševanja stroškov v času odsotnosti naročil.
VSL Sodba I Cpg 279/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišči nižjih stopenj sta arbitrarno razlagali sporno izjavo o plačilu oskrbnine, saj sta se sklicevali na zunanje okoliščine in kasnejše akte, namesto da bi celovito uporabili razlagalna pravila OZ.
VSRS Sklep II Ips 31/2022 — Vrhovno sodišče
-
V tej sodbi je sodišče uporabilo pravilo o razlagi pogodbe za ugotovitev prostorskega poteka trase služnostne poti, o kateri sta imeli stranki nasprotujoči si trditvi.
VSM Sodba I Cp 335/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri razlagi pogodbe o opravljanju knjigovodskih storitev poudarilo pomen jasnosti odpovedi in spoštovanja dogovorjenega odpovednega roka pri pogodbah za nedoločen čas.
VSM Sodba I Cp 555/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da je bil dogovorjeni popust pri posredniški proviziji vezan na okoliščine odklonitve plačila s strani tretje osebe, ne pa na to, ali je nepremičninski posrednik v celoti izpeljal posel do sklenitve kupoprodajne pogodbe.
VSL Sodba I Cp 969/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da od posrednika pri prodaji plovila ni mogoče zahtevati zagotavljanja priročnikov, saj to presega njegovo zavezo in sodi v sfero odgovornosti proizvajalca.
VSL Sodba I Cpg 231/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo obstoj in vsebino pogodbenega razmerja glede plačila šolnine za doktorski študij v odsotnosti pisno sklenjene pogodbe.
VSL Sodba II Cp 86/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo jasnost določb pogodbe o sofinanciranju v delu, ki se nanaša na obveznost ohranitve lastništva oziroma posesti predmetov sofinanciranja.
VSL Sodba II Cp 478/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za vračilo stroškov sofinanciranja vozniškega izpita, ker je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena, s čimer je bil izpolnjen pogoj iz pogodbe o sofinanciranju, ne glede na kasnejšo nezmožnost opravljanja dela iz zdravstvenih razlogov.
VSM Sodba I Cp 76/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj obstoj spora med strankama glede vsebine pogodbenega določila še ne utemeljuje avtomatične uporabe razlagalnega pravila iz 83. člena OZ.
VSL Sodba I Cpg 607/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da je bila vsebina leasing pogodbe in pogodbe o povratnem odkupu jasna, zato ni bilo potrebe po širši dokazni izvedbi za ugotavljanje skupnega namena strank.
VSK Sodba Cpg 135/2020 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri razlagi sporazuma o razdelitvi premoženja bivših izvenzakonskih partnerjev kot kavzo prepoznalo zagotovitev stanovanjskega vprašanja in solastništvo nepremičnine.
VSL Sodba II Cp 1454/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se 83. člen OZ ne uporabi, če je mogoče vsebino pogodbenega določila razjasniti z uporabo metod iz 82. člena OZ.
VSL Sodba I Cpg 411/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali sta bila v dogovorjeno urno postavko vključena dodatek za stalnost in dodatek za delovno dobo, pri čemer je iskalo dejanski skupni namen strank.
VDSS Sodba in sklep Pdp 395/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pri pisnih pogodbah velja domneva o popolnosti listine, kar pomeni, da so pravice in obveznosti strank omejene na v sporazumu zapisana pravila.
VSL Sodba I Cp 2319/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila določba kolektivnega dogovora o jubilejni nagradi jezikovno jasna in ni dopuščala širše razlage o pogoju zvestobe posameznemu delodajalcu, ki v besedilu ni bil izrecno zapisan.
VDSS Sodba Pdp 774/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 82. člen -
V tej zadevi je sodišče ugotovilo, da jezikovna razlaga pooblastila, vključno z navedbami v oklepaju, jasno določa širši obseg pooblastila za sklepanje pravnih poslov.
VSL Sodba II Cp 18/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo preširoko razlago izjeme pri plačilu CT diagnostike, saj pogodbena določila in metodologija obračuna nista potrjevala izključitve teh storitev iz pogodbenega plana.
VSL Sodba in sklep I Cpg 491/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo izpovedbo stranke, ker je ocenilo, da je bila prirejena za potrebe postopka, in se oprlo na jasno besedilo pogodbe.
VSM Sodba I Cp 979/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je razvezalo najemno pogodbo, ker neizpolnitev obveznosti postavitve reklamnega panoja s strani najemnika, ki je vodila v izostanek plačila najemnine, krši temeljno načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev in bistveni namen odplačne najemne pogodbe.
VSC Sodba Cp 335/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je ugotovilo, da so bila pogodbena določila v obravnavanem primeru jasna in razumljiva, zato dodatna razlaga ni bila potrebna.
VSL Sodba I Cp 1975/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pogodbo o izobraževanju razlagalo tako, da je obveznost vračila stroškov nastala zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti, ne glede na odsotnost izrecne odpovedi pogodbe.
VDSS Sodba Pdp 551/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da izvensodna poravnava glede stroškov prilagoditve objekta ne vključuje stroškov notranje opreme in pohištva, ker ti v poravnalni ponudbi niso bili izrecno navedeni.
VSL Sodba I Cp 1721/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da določilo o zaposlitvi za obdobje, daljše od enega leta, ni v nasprotju s predpisom, ki določa minimalno trajanje zaposlitve 'najmanj eno leto'.
VSL Sodba II Cpg 469/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri razlagi odpovedi pogodbe upoštevalo skupno voljo strank, da se zaradi ničnosti odpovedi oživi prvotno pogodbeno razmerje.
VSL Sklep I Cp 614/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo nadaljevanja aktivnosti po prenehanju pogodbe ne pomeni, da pogodbeno razmerje traja v nedogled.
VSL Sodba I Cpg 517/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojem aktivnega zdravljenja v splošnih pogojih razlagalo širše, tako da vključuje tudi kontinuirano terapijo za ublažitev prilagoditvene motnje.
VSL Sodba II Cp 234/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 174. člen OZ · 179. člen OZ · 299. člen OZ · 82. člen OZ · 942. člen ZPP · 216. člen -
Sodišče je poudarilo, da izraz 'novo delovno mesto' v obravnavani pogodbi ni bil nejasen, zato uporaba 83. člena OZ ni bila dopustna.
VSL Sodba I Cp 1837/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnikove trditve o običajih v košarki ne morejo prevladati nad pisnim sporazumom strank, če skupni namen ni bil jasno izražen.
VSL Sodba I Cp 35/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče presodilo, da je bila pogodbena obveznost glede roka za objavo znanstvenega članka izpolnjena, saj je bil članek sprejet v objavo pred iztekom pogodbeno določenega roka.
VSL Sodba I Cp 306/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da so določbe zavarovalne pogodbe glede zavarovalne vsote za numizmatično zbirko jasne, zato jih je treba uporabiti dobesedno.
VSC Sodba Cp 531/2018 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kot nedopustno zavrnilo razlago pogodbene prepovedi, ki bi obveznosti razširila na tretje osebe, za katere stranka ni vedela in ni mogla vedeti.
VSL Sodba II Cpg 94/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno interpretiralo ravnanje tožnika kot privolitev v spremembo pogodbe, čeprav so bila pogodbena določila o zapadlosti terjatve jasna.
VSL Sodba II Cp 221/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da poravnalni dogovor glede škode na enem agregatu ne zajema škode na drugem agregatu, ker iz vsebine dogovora to ni izhajalo.
VSK Sodba II Cpg 5/2018 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo, ali določba o mediaciji predstavlja obvezno procesno predpostavko za vložitev tožbe ali zgolj možnost, pri čemer je ugotovilo, da je bila določena le kot možnost.
VSL Sklep II Cp 2311/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Stranka se v konkretnem primeru ni mogla izogniti odgovornosti iz podpisane poroštvene izjave s sklicevanjem na pravno neukost, saj je bila vsebina obveznosti iz pogodbe jasna.
VSL Sodba I Cpg 1099/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri razlagi določbe o 'prištevanju' v kvoto ugotovilo, da je besedna zveza zaradi nejasnosti zahtevala uporabo razlage skupnega namena pogodbenikov.
VSL Sodba I Cpg 291/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru napačno izhajalo zgolj iz dobesednega zapisa pogodbe, namesto da bi raziskalo dejanski skupni namen strank glede obsega del.
VSC Sklep Cpg 116/2017 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 82. člen -
Sodišče je pri razlagi pogodbe o štipendiranju upoštevalo, da je treba rok za zaposlitev interpretirati v luči namena pogodbe, ki je v zagotavljanju kadrovske okrepitve v Republiki Sloveniji v razumnem času po zaključku študija.
VSL Sodba I Cp 1847/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je prvostopenjsko sodišče neutemeljeno opustilo uporabo razlagalnih metod za razrešitev spornega pomena določila v pogodbi o štipendiranju.
VSL sklep II Cp 3139/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pogodbo o prevzemu odvetniške pisarne razlagati v duhu določb Statuta Odvetniške zbornice Slovenije, saj ta ureja likvidacijo pisarne.
VSRS sodba in sklep II Ips 218/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri pogodbi o štipendiranju presodilo, da za izpolnitev cilja (vrnitev znanja v RS) ni nujno, da je obveznost zaposlitve izvršena v neprekinjenem obdobju, če je bila izpolnjena v razumnem skupnem času.
VSL sodba I Cp 2767/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da kasnejša spremenjena volja stranke ne more izpodbiti prvotnega skupnega namena, ugotovljenega ob sklenitvi pogodbe.
VSL sklep II Cp 3025/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da jasna določila sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij ne potrebujejo dodatne razlage subjektivnega dojemanja strank.
VSK sodba Cpg 76/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da je bila klavzula o izključitvi poklicne odgovornosti v zavarovalni polici jasna, zato ni bilo podlage za uporabo razlagalnih pravil o skupnem namenu pogodbenih strank.
VSL sodba I Cp 1577/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče zaradi dvoumnosti določbe o trajanju najemne pogodbe upravičeno dopolnilo jezikovno razlago z iskanjem skupnega namena pogodbenih strank.
VSL sodba I Cp 1489/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da je bila obveznost plačila davka na odpravnino po zakonu jasna, ne glede na odsotnost izrecnega zapisa v sporazumu.
VDSS sodba Pdp 217/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora stranka za prehod na razlago skupnega namena pogodbenikov konkretizirano navesti dejstva, kot so okoliščine pogajanj, zunanji kontekst izjave ali dodatni dogovori.
VSRS sklep II Ips 313/2014 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 82. člen -
Sodišče je presodilo, da določila o izključitvi kritja škode zaradi požara, ki je posledica zlonamernega dejanja, niso nejasna, zato razlaga v korist zavarovanca ni bila mogoča.
VSK Sodba I Cp 613/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zmotno štelo pogodbeno določilo za jasno, čeprav sta stranki utemeljeno ponudili različni razlagi z oporo v besedilu.
VSL sklep I Cp 3334/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik kot strokovnjak je dolžan ravnati s povečano skrbnostjo, zato se pri razlagi pogodbe upošteva, da bi moral poznati nujnost projektiranja določenih elementov že za pridobitev dovoljenj.
VSL sodba I Cpg 451/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo, da so določila splošnih pogojev glede izgube kritnih pravic jasna in nedvoumno izražajo voljo strank, zato razlaga v korist šibkejše stranke ni bila potrebna.
VSC sodba Cp 516/2015 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da je bila koncesijska pogodba glede višine subvencije objektivno jasna, zato uporaba razlagalnih pravil za iskanje namena strank ni bila potrebna.
VSRS sodba III Ips 37/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje prič, ker tožeča stranka ni podala trditev o nejasnosti pogodbe ali o tem, da je bil dejanski skupni namen strank drugačen od zapisanega.
VSL sodba I Cpg 941/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da določba splošnih pogojev ni zavajajoča, če je funkcionalna podobnost med napravo, ki ni izrecno navedena, in napravo, ki je vključena v izključitve kritja, očitna in razumljiva povprečnemu potrošniku.
VSL sodba II Cp 1547/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se sodišče ne sme ukvarjati z razlago določb, če med strankami v pravdi jasnost teh določb nikoli ni bila sporna.
VSL sodba in sklep I Cpg 767/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se stranka ne more uspešno sklicevati na preteklo prakso poslovanja, če je bila s kasnejšo pogodbo določba o boniteti (superrabatu) izrecno in vsebinsko spremenjena.
VSK sodba Cpg 108/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je sodišče presodilo, da poslovodji pripada celotna letna premija, dogovorjena s pogodbo, saj pogodba ni vsebovala določbe o izplačilu le sorazmernega dela premije za čas opravljanja funkcije v koledarskem letu.
VDSS sodba Pdp 722/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dogovorjeni denarni znesek ni pogodbena kazen, temveč zaveza pod odložnim pogojem, ki je služila zavarovanju kupčevega interesa za celovitost nepremičninskega paketa.
VSL sodba I Cp 1489/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo poskus razlage koncesijske pogodbe na podlagi namena, ker so bila sporna določila pogodbe pomensko jasna.
VSL sodba I Cpg 780/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se pogodbena vrednost, na katero je vezana pogodbena kazen, nanaša na celotno pogodbo in vseh z njo zajetih del, razen če stranki izrecno določita drugače za posamezne faze projekta.
VSL sodba I Cpg 1308/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 82. člen -
V obravnavanem primeru je bilo sporno določilo pogodbe o vezavi sredstev, pri čemer je sodišče zaradi nejasnosti določila o spreminjanju obrestne mere uporabilo razlago v korist potrošnika.
VSRS sodba II Ips 17/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da distribucijska pogodba zahteva soglasje toženca za oglaševalske akcije, saj bi nasprotna razlaga kršila načelo enakopravnosti strank.
VSL sodba I Cpg 707/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pogodbene kazni za odpoved razmerja ni mogoče razlagati ekstenzivno v škodo odjemalca, če je bila odpoved sicer pravočasno akceptirana, ne glede na pomanjkljivosti v obliki odpovedi.
VSL sodba I Cpg 592/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da interpretacijskih pravil ni mogoče uporabiti za spreminjanje nesporne volje strank glede odprave računske pomote pri obračunu del.
VSL sodba I Cpg 392/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v primeru razveze konzorcialne pogodbe med gospodarskimi družbami poudarilo pomen gramatikalne razlage, saj zapisana določba ni bila sporna, pogodbeniki pa so profesionalni subjekti.
VSK sodba Cpg 268/2013 — Višje sodišče v Kopru
-
Stranka ni uspela z dokazovanjem drugačnega dogovora s predlogom za zaslišanje priče, ker je bila določba asignacijske pogodbe jasna in je tožeča stranka drugačen dogovor izrecno zanikala.
VSL sodba I Cpg 1518/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo pritožbeni očitek o napačni ugotovitvi namena strank, ker je iz vsebine najemne pogodbe in njenih aneksov jasno izhajala volja pogodbenikov.
VSL sodba I Cpg 952/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zaveza delodajalca v aneksu k ponudbi druge ustrezne zaposlitve po prenehanju funkcije poslovodne osebe ne pomeni preoblikovanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo za nedoločen čas.
Sklep VIII Ips 109/2013 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 82. člen -
Sodišče je pogodbeni rok za plačilo razlagalo tako, da zapadlost računa nastopi v 60 dneh po potrditvi situacije, s čimer je vzpostavilo pravično ravnovesje med strankama.
VSL sodba I Cpg 775/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je bil skupen cilj pogodbe o poslovnem sodelovanju prodaja proizvodov, zato se uspeh meri po številu prodanih artiklov in ne po številu pridobljenih zastopnikov.
VSL sodba I Cpg 696/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri razlagi pogodbe o preužitku za ugotovitev skupnega namena pogodbenikov upoštevalo izpovedbo sestavljalca pogodbe.
Sodba II Ips 778/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je izključitev kritja za zlonamerna ravnanja tretjih v splošnih pogojih kasko zavarovanja jasna, zato tožnik ni upravičen do odškodnine za požig vozila.
VSL sodba I Cp 805/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora v primeru različnega razumevanja pogodbe vsebino določil ugotavljati v okviru trditev in dokaznih predlogov strank; v odsotnosti le-teh se pogodba razlaga po njeni vsebini.
VSL sodba I Cp 632/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženka ni uspela dokazati, da je bila določena družba investitor, zato se pogodbena določila o nerednem plačevanju investitorja v konkretnem primeru niso mogla uporabiti.
VSL sodba I Cpg 550/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da so določila cesijske pogodbe jasna, zato ni odstopilo od njihove dobesedne razlage.
VSL sodba I Cpg 837/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da aneks k pogodbi ni vseboval spornih določil, zato je bila potrebna dobesedna razlaga v skladu z jasno izraženo voljo strank.
VSL sodba I Cp 920/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo obveznost pridobitve soglasja za adaptacijo stanovanja v kontekstu pogodbene določbe, ki je od kupca zahtevala le predložitev potrdila o plačilu izvedenih sprememb.
Sodba II Ips 43/2011 — Vrhovno sodišče
-
Za opredelitev pogodbe kot adhezijske ni odločilno, ali je bil tipski obrazec ob sklepanju naknadno dopolnjen, če ga je v celoti pripravila stranka, ki se s takimi posli redno ukvarja.
VSL sodba I Cp 4511/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da določilo o pogodbeni kazni za primer neudeležbe delavca ob nastopu dela ni zahtevalo dodatne razlage, ker je bilo besedilo pogodbe jasno.
VDSS sodba Pdp 1375/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožena stranka je neuspešno zatrjevala obstoj ustnega dogovora o odlogu zapadlosti terjatve, zato razlaga pisne pogodbe po 83. členu OZ ni bila relevantna.
Sodba III Ips 178/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da jasnega besedila pogodbe ni mogoče s pomočjo razlagalnih metod v celoti spremeniti v nasprotje z zapisanim.
VSL sodba I Cpg 1024/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da določila pravil o osnovi in odmernem odstotku pokojnine niso nejasna, zato uporaba razlagalnih pravil ni bila potrebna.
VSL sodba in sklep II Cp 3572/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali vtoževani stroški tožeče stranke ustrezajo pogodbeno dogovorjenemu pojmu škode kot predpostavki za uveljavljanje pogodbene kazni.
VSL sklep I Cpg 705/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pri določanju pomena konkretnih pogodbenih pravil vezano na trditveno podlago, ki jo v pravdnem postopku začrtajo stranke.
VSL sodba I Cpg 1151/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora kupec za dodatne spremembe na stanovanju pred izvedbo pridobiti soglasje prodajalca, saj se je prodajalec zavezal k izročitvi stanovanja v prvotno dogovorjenem obsegu.
VSL sodba II Cp 1130/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je na podlagi jasnega besedila pogodbe o zaposlitvi presodilo, da pravica do nagrade ni vezana na predhodno soglasje lastnika, temveč zgolj na obstoj dobička po koncu poslovnega leta.
Sodba in sklep VIII Ips 416/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se razlagalna pravila uporabijo, kadar je pogodbeno določilo (vključno s poravnavo v denacionalizacijskem postopku) med strankama sporno, ne glede na njegovo navidezno jasnost.
Sklep II Ips 943/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila določba o trajanju najema do zaključka stečajnega postopka oziroma do določenega datuma jasna, zato ni bilo potrebe po dodatni razlagi volje strank.
VSL sodba I Cp 229/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica je v pritožbi izpostavila neenakopraven položaj med potrošnikom in banko kot ponudnikom finančnih storitev pri razlagi pogodbenih določil.
VSL sodba II Cp 2746/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razlagalo pogodbeno določilo o prevzemu stroškov davka na kapitalski dobiček in ugotovilo, da zaveza kupca k plačilu stroškov davka vključuje obveznost plačila samega zneska davka, ne le administrativnih stroškov postopka odmere.
VSL sodba II Cp 1847/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je določilo o stimulaciji vezano na čisti dobiček družbe, zato ob negativnem poslovanju pravica do izplačila stimulacije ni nastala.
VDSS sodba in sklep Pdp 382/2008 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da so določila sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi jasna in nedvoumna, zato jih je treba uporabiti tako, kot se glasijo.
Sklep Dsp 100/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je neutemeljeno uporabilo načelo delitve rizika za razlago pogodbe, namesto da bi upoštevalo izjavo tožene stranke o pripravljenosti na prevzem blaga.
Sodba II Ips 163/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot jasen in nesporen ocenilo dogovor o krajevni pristojnosti tujega sodišča, zapisan v pogodbi o poslovno-tehničnem sodelovanju.
Sklep III Ips 30/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zmotno štelo določilo za jasno in ni raziskalo skupnega namena strank glede vpliva razlogov za prenehanje najema na obveznost povrnitve vlaganj.
Sodba in sklep II Ips 674/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da je bilo sporno pogodbeno določilo dovolj jasno, da ni bila potrebna uporaba dopolnilnih pravil o razlagi nejasnih določb.
Sklep III Ips 112/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prodaja proizvodov s strani tožene stranke po podani odstopni izjavi in v času teka odpovednega roka ne predstavlja kršitve ekskluzivne pravice tožeče stranke, saj bi bila nasprotna razlaga v neskladju s svobodno gospodarsko pobudo.
VSL sodba in sklep I Cpg 661/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ker je pri razlagi pogojev zavarovalne pogodbe vztrajalo pri dobesednem pomenu, namesto da bi upoštevalo zakonsko določeno veljavnost vozniškega dovoljenja.
VSK sodba I Cp 1161/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je bila pogodbena določba jasna, zato ni bilo potrebe po raziskovanju skupnega namena pogodbenikov preko dobesednega pomena besedila.
VSC sodba Cpg 567/2006 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi stranka lahko brez izrecnega pogodbenega dogovora poljubno zaračunavala stroške vsakega posameznega opomina na izpolnitev obveznosti.
VSK sodba I Cp 1157/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je šlo za razlago določil nezgodnega zavarovanja, ki so bila vnaprej pripravljena s strani zavarovalnice.
VSK sodba I Cp 52/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je razveljavilo sodbo prve stopnje, ker je neposredno uporabilo pravilo razlage v korist nasprotne stranke, ne da bi predhodno poskušalo ugotoviti skupni namen pogodbenikov.
VSL sklep I Cpg 574/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da izključitvenih določb v zavarovalnih pogojih ni mogoče razlagati široko na škodo zavarovanca.
VSC sodba Cp 450/2005 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da določila zavarovalnih pogojev niso nejasna, če je njihov pomen mogoče enopomensko opredeliti z uporabo primarnega razlagalnega pravila, zato razlaga v korist šibkejše stranke ni bila potrebna.
Sodba II Ips 240/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zavarovalna vsota za trajno invalidnost 'do vključno 50 %' ni fiksna, temveč je odvisna od dejanskega odstotka nastale invalidnosti.
Sodba II Ips 178/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je ugotavljanje dejanske volje strank predpostavka za pravno razlago pogodbenih določil, ki predstavlja pravno vprašanje.
Sklep III Ips 54/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora stranka v primeru nejasnih pogodbenih določb o povračilu vlaganj v najemni prostor aktivno pojasniti okoliščine razdrtja pogodbe in razloge za nastanek obveznosti.
Sodba II Ips 48/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo razlago, po kateri bi splošno določilo o 'bremen prosti prodaji' izničilo specifične pogodbene omejitve, kot je prepoved opravljanja določene dejavnosti, saj bi takšna razlaga povzročila notranjo protislovnost pogodbe.
Sodba II Ips 193/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo pomen varstva šibkejše stranke pri razlagi nedoločenih rokov izpolnitve v formularnih pogodbah.
VSL sodba in sklep II Cp 1818/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za ugotovitev skupnega namena pogodbenikov nujno zaslišanje oseb, ki so sodelovale pri pogajanjih in sklepanju pogodbe.
VSL sodba Cpg 1110/93 — Višje sodišče v Ljubljani