razlaga sodne poravnave
Sentenca
Sodna poravnava ima naravo izvršilnega naslova, zato se pri razlagi njenih spornih določil smiselno uporabljajo pravila obligacijskega prava o razlagi pogodb. Sodišče se pri razlagi ne sme omejiti zgolj na dobesedni pomen uporabljenih izrazov, temveč mora poiskati skupen namen pogodbenikov ob njenem sklepanju in določila razumeti v skladu z načeli obligacijskega prava (82. člen OZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da se pri izvršbi nedenarne terjatve, ki izvira iz sodne poravnave, za ugotavljanje vsebine obveznosti uporablja izključno jezikovna razlaga.
VSC Sklep I Ip 18/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Vrhovno sodišče je poudarilo, da je izvršilno sodišče pri razlagi sodne poravnave vezano izključno na jezikovno razlago, tudi če bi bila poravnava nejasna.
VSRS Sklep II Ips 105/2021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri razlagi prepovedi postavljanja ovir pred okni upoštevalo prvoten namen strank in dejansko oddaljenost ter višino zasajene grmovnice v primerjavi z dotlej obstoječimi ovirami.
VSL Sklep II Ip 1843/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bilo sporno razmerje med točkami sodne poravnave, pri čemer sodišče ni opravilo celovite razlage skupnega namena strank.
VSL sklep III Ip 1117/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri razlagi sodne poravnave kot stranko poravnave pravilno identificiralo osebo, ki je bila v zapisniku navedena kot 'nastopajoča' in jo je zastopal isti pooblaščenec, ki je poravnavo podpisal.
Sklep II Ips 532/2008 — Vrhovno sodišče