razlaga splošnih zavarovalnih pogojev
Sentenca
Pri razlagi splošnih zavarovalnih pogojev, ki so vnaprej pripravljeni s strani zavarovalnice, je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določila razumeti v skladu z načeli obligacijskega prava (82. člen OZ). V primeru nejasnih določil se pogodba razlaga v korist druge stranke, torej zavarovanca (83. člen OZ). Izključitve zavarovalnega kritja se ne smejo razlagati zgolj dobesedno, temveč se lahko nanašajo tudi na situacije, ki so po svojih bistvenih značilnostih in nevarnostnem profilu primerljive z izrecno naštetimi primeri izključitev.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da pojem 'stvar, ki je predmet popravila' v splošnih pogojih pomeni stvar kot celoto vključno z vsemi njenimi sestavnimi deli, zato določilo ni nejasno.
VSL Sodba II Cp 1680/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zavarovalnica ne more prevaliti davčne obveznosti na zavarovalca ob predčasni prekinitvi življenjskega zavarovanja, če to ni bilo izrecno določeno v polici, aneksu ali splošnih pogojih.
VSL Sodba II Cp 1930/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot izključitev zavarovalnega kritja pri avtomobilskem zavarovanju opredelilo vožnjo po dirkališču, kjer voznik preizkuša zmogljivosti vozila in lastne spretnosti, saj je takšna dejavnost vsebinsko primerljiva z izrecno navedenimi izključitvami v splošnih pogojih.
VSL Sodba I Cpg 460/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri razlagi zavarovalne pogodbe presojalo, ali je oškodovanec, ki je utrpel škodo med pomočjo pri prenašanju pohištva na zasebnem obisku, zajet v zavarovalno kritje civilne odgovornosti zavarovanca.
VSRS Sodba II Ips 44/2018 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 83. člen -
Sodišče je presodilo, da soteskanje v konkretnem primeru ni predstavljalo ekstremne nevarne dejavnosti, ki bi bila po splošnih pogojih izključena iz zavarovalnega kritja.
VSRS sodba II Ips 237/2014 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 977. člen -
Sodišče je zavzelo stališče, da opustitev nadzora nad nepravilnim delom delavca ne pomeni naklepnega ravnanja, ki bi izključevalo zavarovalno kritje.
VSL sodba I Cp 1676/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri izračunu invalidnosti uporabilo sorazmernostni izračun glede na splošne pogoje, saj je bila ugotovljena le delna funkcionalna nezmožnost noge, za katero je bila v pogojih določena stopnja invalidnosti pri popolni izgubi.
VSL sodba I Cp 1426/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je viličarja opredelilo kot samovozni delovni stroj, za katerega se uporabljajo določila splošnih zavarovalnih pogojev o izključitvi kritja.
Sodba II Ips 999/2008 — Vrhovno sodišče