razlaga spornih pogodbenih določil
Sentenca
Pri razlagi nejasnih določil v formularnih pogodbah se uporablja načelo, da se določilo razlaga v korist nasprotne stranke (t.i. contra proferentem). Vendar pa se to razlagalno pravilo uporabi le v primeru, če je določilo nejasno; če je določilo jasno in nedvoumno, se uporabi njegov dobesedni pomen, ne glede na kasnejše spore o njegovi vsebini.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP)
- Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (prenovitev) (Uredba EU 1215/2012)
- Zakon o javnem naročanju (ZJN-2)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o dedovanju (ZD)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pri razlagi predmeta zavarovalne pogodbe zavrnilo dobesedno razlago, ker je toženka sama ponudila več različnih pomenov za sporne izraze, in je raje iskalo skupen namen pogodbenikov v luči zavarovalnega interesa.
VSL Sodba in sklep I Cpg 4/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri razlagi pogodbe o dobavi električne energije zavrnilo razlago, ki bi kupcu omogočila enostransko spremembo pogodbenih količin zgolj z obvestilom po elektronski pošti, saj bi to nasprotovalo naravi dvostransko sklenjenega pravnega posla.
VSRS Sodba III Ips 11/2024 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo, ali je tožnik dokazal višjo stopnjo invalidnosti od tiste, ki jo je na podlagi tabele invalidnosti priznala zavarovalnica.
VSL Sodba I Cp 1548/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj subjektivno razumevanje pogodbe s strani ene stranke ne utemeljuje uporabe pravil o razlagi spornih določil.
VSL Sklep I Cpg 59/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 125. člen OZ · 125. člen, odstavek 1 OZ · 5. člen OZ · 5. člen, odstavek 1 OZ · 6. člen OZ · 6. člen, odstavek 1 OZ · 6. člen, odstavek 2 OZ · 8. člen OZ · 8. člen, odstavek 1 OZ · 82. člen OZ · 82. člen, odstavek 1 OZ · 82. člen, odstavek 2 OZ · 83. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 -
Sodišče je presodilo, da statusno preoblikovanje banke (pripojitev) in optimizacija poslovne mreže ne predstavljata bistvene spremembe v smislu pogodbene klavzule o neekonomičnosti poslovanja.
VSL Vmesna sodba in sklep II Cp 661/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je razlaga pogodbe, po kateri stranki niso bile neznane terjatve, ki jih je sama pridobila v sodnih postopkih, razumna in skladna s skupnim namenom strank.
VSRS Sodba III Ips 25/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji zavarovalne pogodbe poudarilo, da ni dopustno z naknadno razlago pogodbenih določil retroaktivno omejiti ali izključiti zavarovalnega kritja, ki je bilo dogovorjeno ob sklenitvi.
VSL Sodba I Cp 1853/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri razlagi pogodbe o sofinanciranju mladega raziskovalca kot osnovo za izračun pogodbene kazni štelo celoten izplačani znesek sredstev, saj je takšno razlago narekoval namen pogodbenih strank.
VSL Sodba II Cp 2551/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je razlaga pogodbe nujna tudi takrat, ko določilo ob sklenitvi ni bilo sporno, postane pa sporno kasneje v pravdi, kjer sodišče nastopa kot dominus litis pri uporabi materialnega prava.
VSRS Sodba II Ips 63/2017 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bilo sporno, ali pogodbeno določilo predstavlja dogovor o izpolnitvi obveznosti tretji osebi (upravniku) namesto neposredno izvajalcu.
VSL Sklep I Cp 1179/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo imenovanje izvedenca za angleško pravno terminologijo, saj je razlaga vsebine pogodbe in namena strank v pristojnosti sodišča, ne pa predmet izvedenskega dokazovanja.
VSL Sodba in sklep I Cpg 1140/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji sporazuma o prenehanju medsebojnih obveznosti ugotavljalo, ali je bila pogodbena volja usmerjena v pobot ali v obstoj plačilne dolžnosti.
VSM Sodba I Cpg 246/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri presoji gradbene pogodbe poudarilo, da je za razlago vsebine odločilen skupen namen strank, zapisan v primopredajnem zapisniku.
VSL sodba I Cpg 175/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj naslov pogodbe (gradbena pogodba) ne zavezuje, če iz vsebine (dobava opreme) izhaja drugačen namen strank.
VSL sodba II Cp 1824/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot nejasno štelo pogodbeno določilo o višini plače, ki je močno odstopalo od zneskov, določenih v Pravilniku o delitvi sredstev za plače, na katerega se je pogodba sicer sklicevala.
VSRS Sklep VIII Ips 77/2016 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 82. člen -
Sodišče je določbo o zaposlitvi štipendista razlagalo širše, upoštevajoč njegov prispevek k prepoznavnosti države, kar je bilo v skladu s širšim namenom pogodbe.
VSL sodba I Cp 47/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pri razlagi pogodbe iz leta 1995 treba upoštevati okoliščine nastanka posla, saj stranki skupnega namena nista izrecno opredelili v besedilu pogodbe.
VSM sklep I Cpg 142/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da je za uporabo drugega odstavka 82. člena OZ odločilna spornost določbe in ne njena (ne)jasnost, kar stranki omogoča dokazovanje drugačnega namena od dobesednega zapisa.
VSL sklep I Cp 3493/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru jezikovna razlaga naročilnice ni zadostovala za ugotovitev trenutka učinkovanja preklica trajnega naročila, zato je bila nujna uporaba širših metod razlage.
VSL sodba II Cpg 36/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot sporno opredelilo določbo zavarovalne pogodbe „med vožnjo“, saj stranki nista soglašali o tem, ali ta pogoj zahteva fizično prisotnost voznika v vozilu ali zgolj uporabo vozila v teku.
VSRS sklep II Ips 123/2013 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo, da je pri zapisu datuma trajanja pogodbe o zaposlitvi prišlo do očitne pisne pomote, zato je veljala dejanska volja strank o trajanju delovnega razmerja, ne pa napačno zapisan datum.
Sodba VIII Ips 37/2014 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče uporabilo logično razlago za zaključek, da toksikološka preiskava krvi, ki dokazuje prisotnost mamil, vsebinsko presega zgolj strokovni pregled znakov motenj v vedenju, kar utemeljuje izgubo zavarovalnih pravic.
Sodba II Ips 278/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za uporabo pravil o razlagi spornih določil potrebno izkazati dejansko nejasnost, saj zgolj subjektivno nestrinjanje stranke s pomenom pogodbe ne povzroči avtomatične potrebe po iskanju skupnega namena pogodbenikov.
VSL sodba I Cpg 255/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je zmotilo, ker ni ugotavljalo skupnega namena pogodbenikov, potem ko je ocenilo, da je pogodbeno določilo sporno.
VSL sklep I Cpg 1707/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je sodišče na podlagi dokaznega postopka ugotovilo, da zapisana višina odpravnine v dogovoru ni odražala dejanske volje strank, temveč je šlo za pomoto, zato je štelo za zavezujoč dogovor, ki je bil dejansko realiziran.
Sodba VIII Ips 135/2013 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 82. člen -
Sodišče je ugotovilo, da je bila sporna določba zakupne pogodbe v neposrednem nasprotju s skupnim namenom strank, ki je bil usmerjen v začasno ureditev pravnega položaja po prenehanju dolgoročnega zakupa.
Sodba II Ips 144/2013 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 82. člen -
Sodišče je presojalo vprašanje utemeljenosti zahtevka za plačilo pogodbene uporabnine v kontekstu nejasnosti določil o infrastrukturnih priključkih in izpolnitveni zamudi.
VSK sodba Cpg 143/2013 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da tožeča stranka kot profesionalna pravna oseba na področju zavarovalništva nosi večjo odgovornost za jasnost pogodbenih določil, ki jih je sama pripravila.
VSM I Cp 1348/2011 — Višje sodišče v Mariboru
-
Pravica do izplačila božičnice, dogovorjena v sporazumu o prenehanju delovnega razmerja, je bila vezana na izplačilo ostalim zaposlenim in odvisna od sklepa uprave o doseženem dobičku, zato ob negativnem sklepu uprave do izplačila ni prišlo.
VDSS sodba Pdp 168/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru sodišče določbe splošnih pogojev zavarovanja, ki izključujejo določene zdravstvene diagnoze iz kritja nezgodnega zavarovanja, ni štelo za jasno, ker ni bilo mogoče enoznačno opredeliti njenega pomena.
VSC sodba Cp 438/2011 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je moralo razlagati sporazum o prenehanju obveznosti, pri čemer je bila sporna vsebina določila o prenehanju vseh medsebojnih zahtevkov.
VSL sklep I Cpg 1159/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali brošura banke predstavlja sestavni del pogodbe o varčevanju glede višine obrestne mere, pri čemer je ugotovilo, da dejanska volja strank ni potrdila tožničinih trditev.
VSL sodba II Cp 1676/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri razlagi pogodbe upoštevati vsebino vseh pogodbenih točk, saj posamezno določilo ne more biti razlagano izolirano, če to vodi v neskladje s celotno pogodbeno vsebino.
VSL sodba I Cp 1305/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je ob nedokazanem skupnem namenu pogodbenikov za razlago ključen smisel določbe v kontekstu celotne pogodbe, ne pa zgolj pravni pomen posameznih izrazov.
Sodba III Ips 74/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da določili sporazuma nista jasni, saj je tretja toženka ugovarjala njuni veljavnosti in vsebini, zato je bila razlaga nujna za ugotovitev pravega namena strank.
Sodba II Ips 954/2007 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila določba o dokončni ureditvi vseh razmerij med strankama razlagana tako, da izključuje nadaljnje zahtevke za izpolnitev obveznosti in odškodninske zahtevke.
VSL sodba I Cpg 861/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bilo sporno, ali se dogovorjena odpravnina v višini štirih bruto plač nanaša na bruto znesek ali neto izplačilo delavcu.
VDS sklep Pdp 929/2004 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je s pomočjo ugotavljanja dejanskega namena strank odpravilo spornost glede obsega nepremičnin, ki so bile predmet prodajne pogodbe.
Sodba II Ips 377/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri razlagi dopustno iskati skupni namen celotnega pogodbenega določila kot celote, ne zgolj posameznih besednih zvez znotraj tega določila.
VSK sodba I Cpg 245/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je obravnavalo sporno določilo o jamstvu investitorja za plačilo obveznosti iz kooperacijske pogodbe, pri čemer je poudarilo dolžnost uporabe razlagalnih pravil pri nejasnih pogodbenih klavzulah.
VSL sklep I Cpg 1329/2003 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se pravilo o razlagi v korist šibkejše stranke (100. člen ZOR) ne uporabi, če je vsebina pogodbenega določila jasna.
Sodba II Ips 404/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da vprašanje vsebine pogodbene volje strank predstavlja dejansko vprašanje, katerega ugotavljanje je vezano na predhodno izkazano spornost pogodbenega določila.
Sodba II Ips 170/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dogovor, pri katerem pogodba o posredovanju dopolnjuje pogodbo o zastopanju, ni v nasprotju s pravnim redom.
Sodba II Ips 430/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da najemna pogodba ne opredeljuje natančne vrste dejavnosti, še ne pomeni, da je določilo nejasno do te mere, da bi bila nujna uporaba pravila o razlagi v korist druge stranke (100. člen ZOR).
Sodba II Ips 488/92 — Vrhovno sodišče