razlastitev nepremičnine
Sentenca
Razlastitev je dopustna le za tiste nepremičnine, ki so nujne za uresničitev namena razlastitvenega postopka, ter za tiste dele nepremičnin, ki po izvedeni razlastitvi za lastnika postanejo neuporabni ali bistveno težje uporabni zaradi samega akta razlastitve (24. člen ZSZ). Razlastitveni upravičenec ni dolžan odkupiti celotne nepremičnine zgolj zaradi poslabšanja življenjskih razmer (npr. povečan promet, hrup), če te niso neposredna posledica odvzema lastninske pravice, temveč posledica samega posega v prostor.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da je upravni organ napačno uporabil zakon, ker je javno korist presojal le abstraktno, namesto da bi ugotavljal nujnost in sorazmernost posega za konkretno strateško investicijo.
UPRS Sodba II U 458/2019-30 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je javna korist za razlastitev zemljišč za potrebe mejnega prehoda Sočerga zadostno izkazana z Uredbo o državnem lokacijskem načrtu, ter da zaradi specifičnih varnostnih nalog ugovor glede ustreznosti stavbne pravice namesto razlastitve ni utemeljen.
sodba II U 382/2010 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da brezcarinska prodajalna ne predstavlja objekta javne infrastrukture, zato v tem primeru javna korist za razlastitev ni bila izkazana.
VSL sklep II Cp 34/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevo za odvzem preostalih delov nepremičnin, ker je ugotovilo, da povečan hrup in promet zaradi izgradnje krožišča nista v neposredni vzročni zvezi z razlastitvijo dela zemljišča, dostop do nepremičnine pa je ostal zagotovljen.
VSK sklep Cp 542/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo obveznost zagotovitve nadomestnega zemljišča pri razlastitvi kmetijskega zemljišča v javno korist.
Sklep II Ips 239/98 — Vrhovno sodišče