razporeditev delavca na delo v drug kraj
Sentenca
Pri presoji zakonitosti razporeditve delavca v drug kraj je odločilen čas, ki se za pot na delo in z dela porabi z javnimi prevoznimi sredstvi, saj mora biti ta čas v okviru standardov, določenih s kolektivno pogodbo. Delavec ima prosto izbiro med uporabo javnega ali lastnega prevoznega sredstva, zato morebitna odobritev povračila stroškov za uporabo osebnega vozila s strani delodajalca ne more sanirati nezakonitosti razporeditve, če trajanje poti z javnim prevozom presega dovoljene meje.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj zagotovitev povračila stroškov za prevoz z lastnim avtomobilom ne vpliva na presojo zakonitosti razporeditve, če je merilo za dopustnost razporeditve vezano na čas potovanja z javnim prevozom.
VDSS sklep Pdp 1746/99 — Višje delovno in socialno sodišče