razumljivost izreka sodbe
Sentenca
Izrek kazenske sodbe mora biti razumljiv in določen, kar pomeni, da mora opis dejanja vsebovati vse zakonske znake kaznivega dejanja, vključno z načinom izvršitve. Opis je dovolj določen, če iz njega nedvoumno izhaja, katero ravnanje se obdolžencu očita in katera pravna norma je bila kršena, pri čemer za razumljivost ni potrebna navedba vseh postranskih okoliščin, ki niso odločilne za pravno kvalifikacijo dejanja (11. točka prvega odstavka 371. člena ZKP).
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je bil izrek sodbe nerazumljiv, ker je bila vsebina grožnje v krivdoreku opisana zgolj v tujem jeziku.
VSC sklep II Kp 11427/2009 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da pri presoji razumljivosti izreka ni odločilna zgolj formalna natančnost označbe, ampak vsebinska jasnost dejanskega opisa kaznivega dejanja.
VSM sodba I Kp 39/2007 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je bila zavrnilna formulacija v izreku nerazumljiva in je onemogočala ugotovitev, kaj točno je bilo zavrnjeno.
VSL sklep I Cp 906/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker izrek o teku zakonskih zamudnih obresti po začetku stečajnega postopka ni bil v skladu z materialnopravno ureditvijo obresti v stečaju, zaradi česar je bil izrek nerazumljiv.
VSL sodba I Cpg 95/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Navedba imen tujcev v izreku sodbe za kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo ni pogoj za razumljivost izreka.
Sodba I Ips 162/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru napačno naložilo plačilo 'toženi stranki', čeprav sta v postopku nastopali dve različni pravni osebi, zaradi česar izrek ni bil razumljiv.
VDS sklep Pdp 1482/2000 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je obveznost plačila razlike pogodbenih in zamudnih obresti določljiva, čeprav zahteva naknadni izračun na podlagi v izreku navedenih parametrov in referenčnih obrestnih mer.
VSL sodba I Cp 2082/98 — Višje sodišče v Ljubljani