razveljavitev znamke zaradi neuporabe
Sentenca
Tožbo za razveljavitev znamke zaradi neuporabe lahko vloži kdorkoli, če imetnik znamke brez upravičenega razloga v neprekinjenem obdobju petih let ni resno in dejansko uporabljal znamke za označevanje blaga ali storitev, za katere je registrirana (120. člen ZIL-1). Za presojo uporabe je odločilno, ali je znamko uporabljal imetnik sam ali tretja oseba z njegovim soglasjem; uporaba znamke s strani tretje osebe brez soglasja imetnika ne predstavlja uporabe znamke s strani imetnika.
Iz posameznih sodb
-
V primeru delne dokazane uporabe sodišče v okviru Nicejske klasifikacije opravi subsumpcijo blaga in iz registra črta tiste postavke, za katere imetnik ni upravičil registracije z dokazi o dejanski uporabi.
VSL Sodba V Cpg 481/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo znamko, ker je ugotovilo, da je znamko uporabljala tožeča stranka brez soglasja imetnika, zato se ta uporaba ni štela kot uporaba s strani imetnika znamke.
VSL Sodba V Cpg 919/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZIL-1 · 120. člen ZIL-1 · 120. člen, odstavek 1 ZIL-1 · 120. člen, odstavek 3 ZIL-1 · 120. člen, odstavek 4 ZIL-1 · 4. člen ZIL-1 · 47. člen ZPP · 318. člen ZPP · 318. člen, odstavek 1 ZPP · 338. člen ZPP · 338. člen, odstavek 2 ZPP · 351. člen ZPP · 351. člen, odstavek 1 ZPP · 4. člen -
Tožena stranka je neuspešno uveljavljala uporabo znamke s sklicevanjem na uporabo drugih registriranih znamk, kar je sodišče ocenilo kot nesklepčno obrambo.
VSL sodba V Cpg 1653/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora imetnik znamke v postopku razveljavitve dokazati uporabo znamke za vsako posamezno storitev, navedeno v tožbenem zahtevku, da bi se izognil razveljavitvi.
VSL Sodba I Cpg 742/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj manjša odstopanja v zapisu (npr. zamenjava črke v besedni zvezi), ki ne vplivajo na izgovorjavo ali razlikovalni značaj znamke, ne pomenijo, da znamka ni bila resno in dejansko uporabljena.
VSL sodba I Cpg 891/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je pri razlagi pojma uporabe storitvene znamke treba izhajati iz njene osnovne funkcije prepoznavnosti storitev na trgu.
Sodba III Ips 120/2003 — Vrhovno sodišče