razžalitev

Sentenca

Iz posameznih sodb

• Sodišče je presodilo, da so bile sicer objektivno žaljive besede izrečene v okviru resne kritike ravnanja osebe v funkciji predsednika društva in pri obrambi lastnih pravic, zato je bila protipravnost izključena.

  VSM Sodba IV Kp 94260/2023 — Višje sodišče v Mariboru

  Pravna podlaga: KZ-1 · 158. člen KZ-1 · 158. člen, odstavek 1 KZ-1 · 158. člen, odstavek 3

• Sodišče je v konkretnem primeru presojalo objektivno žaljivost spornih komentarjev, objavljenih na spletni strani, v kontekstu dolgotrajnega konflikta med vpletenima osebama.

  VSM Sodba II Kp 39732/2019 — Višje sodišče v Mariboru

  Pravna podlaga: KZ-1 · 158. člen KZ-1 · 158. člen, odstavek 1 KZ-1 · 158. člen, odstavek 2 KZ-1 · 158. člen, odstavek 3 URS · 35. člen URS · 39. člen ZKP · 17. člen ZKP · 17. člen, odstavek 2 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 371. člen, odstavek 2 ZKP · 373. člen ZKP · 373. člen, odstavek 1 ZKP · 391. člen

• Sodišče je pri identifikaciji storilca sporočil prek aplikacije Messenger uporabilo metodo posrednih dokazov, vključno z vsebinsko sorodnostjo sporočil, slogom izražanja in obstojem subjektivnega motiva.

  VSL Sodba VII Kp 44976/2017 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: KZ-1 · 158. člen KZ-1 · 158. člen, odstavek 1 KZ-1 · 160. člen KZ-1 · 160. člen, odstavek 1

• Sodišče je presojalo dopustnost izražanja mnenj v kontekstu polemike med javnima osebama, kjer je bila sporna izjava podana kot reakcija na predhodno ravnanje.

  VSL Sodba I Cp 1692/2018 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: OZ · 134. člen OZ · 179. člen

• V konkretnem primeru je sodišče zaključilo, da novinarski prispevek nima znakov razžalitve, ker ni bil pripravljen z namenom zaničevanja.

  VSL sodba II Kp 30388/2013 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: KZ-1 · 158. člen KZ-1 · 160. člen KZ-1 · 160. člen, odstavek 1 KZ-1 · 160. člen, odstavek 2 KZ-1 · 160. člen, odstavek 4 ZKP · 358. člen ZKP · 358. člen, odstavek 1, točka 3

• Sodišče je presodilo, da so trditve o neumnosti in osebnostnih motnjah zasebne tožilke objektivno žaljive in presegajo meje dopustne kritike v okviru sindikalnega boja.

  VSRS Sodba I Ips 45741/2012-82 — Vrhovno sodišče

  Pravna podlaga: KZ-1 · 158. člen KZ-1 · 158. člen, odstavek 1 KZ-1 · 158. člen, odstavek 2 KZ-1 · 160. člen KZ-1 · 160. člen, odstavek 1 KZ-1 · 160. člen, odstavek 2 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 2

• Sodišče je poudarilo, da morajo absolutne javne osebe trpeti višjo stopnjo kritike, vendar to ne opravičuje osebnih napadov, ki vsebujejo posmehljive in objektivno žaljive oznake o zasebnem življenju.

  VSL sodba II Kp 45373/2013 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: EKČP · 10. člen EKČP · 10. člen, odstavek 2 EKČP · 8. člen KZ-1 · 158. člen KZ-1 · 158. člen, odstavek 1 KZ-1 · 158. člen, odstavek 2 KZ-1 · 158. člen, odstavek 3 URS · 34. člen URS · 35. člen URS · 39. člen

• V obravnavani zadevi je bila trditev o neumnosti in osebnostnih motnjah ocenjena kot razžalitev, saj predstavlja vrednostno oceno, medtem ko so bile navedbe o nadutosti in oholosti štete kot dopustna značajska ocena.

  VSK sodba II Kp 45741/2012 — Višje sodišče v Kopru

  Pravna podlaga: KZ-1 · 158. člen KZ-1 · 160. člen

• Sodišče je ugotovilo, da obtoženka v spornem članku ni podala vrednostnih ocen o zasebnih tožilcih, zato dejanje nima znakov razžalitve.

  VSL sodba II Kp 12418/2013 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: KZ-1 · 158. člen KZ-1 · 160. člen KZ-1 · 160. člen, odstavek 1 KZ-1 · 160. člen, odstavek 2

• Sodišče je presodilo, da izjave priče o negativnih osebnostnih lastnostih toženca, podane v okviru zakonske dolžnosti pričanja v kazenskem postopku, niso dosegle intenzivnosti žalitve.

  VSL sodba I Cp 1824/2014 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 131. člen, odstavek 1 OZ · 179. člen URS · 35. člen ZKP · 234. člen

• Sodišče je ocenilo, da toženka ni zasledovala demokratičnega interesa javnosti, temveč je medij izrabila za zaničevanje tožnika in širjenje nepreverjenih trditev o kaznivih dejanjih.

  VSL sodba I Cp 3072/2010 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je presodilo, da uporaba žaljivih izrazov v neformalnem pogovoru med nadrejenim in podrejenim glede delovnih obveznosti predstavlja razžalitev, saj ni šlo za formalni postopek, ki bi upravičeval izključitev kaznivosti po tretjem odstavku 169. člena KZ.

  VSL sodba I Kp 1373/2006 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je poudarilo, da zgolj okoliščina, da je bilo pisanje podano pri izvrševanju politične dejavnosti, ne zadošča za izključitev kaznivosti, če je iz okoliščin razviden namen zaničevanja.

  Sodba I Ips 30/2006 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da je presoja namena zaničevanja odvisna od resničnosti dejstev, ki jih obsojenec zatrjuje v svojo obrambo pri kritiki zasebnega tožilca.

  Sodba I Ips 152/2000 — Vrhovno sodišče

• V tej sodbi je bilo ugotovljeno, da izključitev protipravnosti ne velja, če je bila oseba uporabljena le kot sredstvo za diskreditacijo političnega nasprotnika, pri čemer je bila podana trditev o lažni diplomi.

  Sodba I Ips 84/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče mora v primeru več izjav v opisu dejanja analizirati vsako posebej, saj lahko posamezne izjave predstavljajo različna kazniva dejanja zoper čast in dobro ime.

  VSL sklep I Kp 1091/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je presodilo, da uporaba besed "Švaba" in "TURBO DIESEL" v konkretnem kontekstu delavca na začasnem delu v tujini predstavlja žaljiv izraz, saj zaničuje posameznikov status in osebnost.

  VSC sodba Kp 58/2000 — Višje sodišče v Celju

• Sodišče je razsodilo, da v primeru razžalitve dveh oseb ne gre za nadaljevano kaznivo dejanje, temveč za dve ločeni kaznivi dejanji.

  VSM sodba Kp 712/98 — Višje sodišče v Mariboru

• Sodišče je poudarilo, da pri presoji kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime ni vezano na pravno opredelitev zasebnega tožilca, temveč mora celovito presoditi vsebino izjav in obdolženčev naklep.

  VSL sodba in sklep I Kp 774/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo zagovor obdolženca, da žaljivih besed ni izrekel, saj je na podlagi verodostojnih izpovedb zasebne tožilke in prič štelo krivdo za dokazano.

  VSC sodba Kp 346/99 — Višje sodišče v Celju

• Sodišče je razmejilo med žaljivo obdolžitvijo in razžalitvijo: če vsebina zapisa predstavlja zgolj žaljivo vrednostno oceno in ne navedbo dejstev, ki bi bila predmet dokazovanja resničnosti, gre za razžalitev.

  Sodba I Ips 123/95 — Vrhovno sodišče

• V tej zadevi je bilo dejanje prekvalificirano iz žaljive obdolžitve v razžalitev, ker je šlo za izrazito negativno vrednostno oceno in ne za trditev o konkretnem dejstvu.

  VSK sodba Kp 224/95 — Višje sodišče v Kopru

• Sodišče je presodilo, da izjava, podana v svojstvu priče v civilnem postopku, ne izpolnjuje znakov kaznivega dejanja razžalitve, če ne vsebuje žaljivih vrednostnih ocen ali elementov zaničevanja.

  VSL sodba Kp 1353/93 — Višje sodišče v Ljubljani

  Pravna podlaga: Kazenski zakonik Socialistične R… · 106. člen Kazenski zakonik Socialistične R… · 106. člen, odstavek 1

• V obravnavani zadevi je šlo za razžalitev v sosedskem sporu, kjer je sodišče svojo odločitev oprlo na dokazno oceno nasprotujočih si izpovedb vpletenih strank in prič.

  VSL sodba Kp 1185/93 — Višje sodišče v Ljubljani

Viri