razžalitev dobrega imena in časti
Sentenca
Do razžalitve dobrega imena in časti lahko pride tudi v primeru, ko posameznik ni neposredni naslovljenec žaljivih izjav, če je v njih opisan ali naveden dovolj konkretno in individualno, da ga je mogoče nedvoumno identificirati. Pravica do denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve osebnostnih pravic je podana, če okoliščine primera, zlasti intenzivnost in trajanje prizadetosti, opravičujejo pravično denarno satisfakcijo (179. člen OZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da je mogoče posameznika identificirati kot oškodovanca tudi takrat, ko se žaljive izjave formalno nanašajo na pravno osebo ali društvo, če je vsebina dovolj individualizirana.
VSL sodba II Cp 3465/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da neresnične izjave o nemoralnem ravnanju lahko prizadenejo čast in dobro ime ter da se ugled presoja v širšem družbenem kontekstu, ne le skozi mnenje ožjih zaupnikov.
VSM sodba I Cp 1087/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da izraz 'tihotapljenje' v kontekstu obravnavanega članka za povprečnega bralca ni žaljiv, saj označuje splošno znan pojem nedovoljenega vnosa blaga čez mejo.
VSL sodba I Cp 590/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji žaljivosti uporabe vzdevka v sodnem postopku poudarilo, da je treba izjavo presojati v kontekstu celote in ugotoviti, ali je bila podana z namenom zaničevanja ali sramotenja.
VSL sodba II Cp 891/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri presoji odškodninske odgovornosti za razžalitev časti uporabilo merila iz kazenskega zakonika za ugotavljanje resničnosti izjav kot ekskulpacijskega razloga.
VSK sodba in sklep Cp 845/2012 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo, ali izjave dane za časopis predstavljajo žalitev, pri čemer je zavrnilo tožnikov zahtevek, ker izjave v očeh povprečnega bralca niso bile objektivno žaljive.
VSL sodba I Cp 1840/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je presoja razžalitve odvisna od objektivnih meril družbenega okolja in ne le subjektivnega občutka prizadetosti.
VSL sodba in sklep II Cp 4312/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo pravico do osebnostnega dostojanstva in varnosti v kontekstu javno izrečenih trditev o grožnjah s smrtjo.
Sodba II Ips 402/99 — Vrhovno sodišče