redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti
Sentenca
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti je dopustna, če delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, ker dela ne opravlja pravočasno, strokovno ali kvalitetno, oziroma če ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela (88. člen ZDR). Za zakonitost odpovedi mora delodajalec dokazati, da delavec kljub pričakovanjem ne dosega zahtevanega standarda uspešnosti, pri čemer se presoja objektivna sposobnost delavca za opravljanje nalog, določenih s pogodbo o zaposlitvi.
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o visokem šolstvu (ZVis)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o zavodih (ZZ)
- Zakon o javnih uslužbencih (ZJU)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPND)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb)
- Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Kolektivna pogodba za zdravnike…)
- Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Kolektivna pogodba za kulturne d…)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Zakon o zdravniški službi (ZZdrS)
- Zakon o rudarstvu (ZRud-1)
- Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Kolektivna pogodba za dejavnost…)
- Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
- Statut Univerze v Ljubljani (Statut Univerze v Ljubljani)
- Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (Splošna kolektivna pogodba za go…)
- Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je bila odpoved utemeljena, ker je tožniku zaradi prenehanja mandata direktorja in izbrisa javnega zavoda iz sodnega registra prenehala pravna podlaga za opravljanje funkcije.
VDSS Sodba Pdp 542/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
-
S spojitvijo javnih zavodov in posledičnim izbrisom pravne osebe iz sodnega registra je direktorju avtomatično prenehal mandat, kar je pomenilo, da ni več izpolnjeval zakonskih pogojev za opravljanje dela na tem delovnem mestu.
VDSS Sodba Pdp 21/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: Kolektivna pogodba za kulturne d… · 80. člen Kolektivna pogodba za kulturne d… · 89. člen ZDR-1 · 108. člen ZDR-1 · 108. člen, odstavek 2 ZDR-1 · 108. člen, odstavek 2, alinea 1 ZDR-1 · 75. člen ZDR-1 · 88. člen ZDR-1 · 88. člen, odstavek 6 ZDR-1 · 89. člen ZDR-1 · 89. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 89. člen, odstavek 1, alinea 2 ZDR-1 · 94. člen ZDR-1 · 94. člen, odstavek 3 ZPP · 139. člen ZPP · 140. člen ZPP · 144. člen ZPPreb · 17.a člen ZPPreb · 17.a člen, odstavek 1 ZPPreb · 17.a člen, odstavek 1, alinea 1 ZUJIK · 33. člen ZZ · 31. člen ZZ · 54. člen ZZ · 54. člen, odstavek 1 -
Sodišče je presodilo, da je odpoved nezakonita, ker je delodajalec za nezakonito stanje (opravljanje dela brez ustrezne izobrazbe po 69. členu ZSV) vedel bistveno dlje od zakonsko določenega roka za podajo odpovedi.
VDSS Sodba Pdp 434/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, ker javni uslužbenec ni bil ponovno izvoljen v naziv docenta, kar je nujen pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu visokošolskega učitelja.
VDSS Sodba Pdp 208/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo, da delavka nalog urejanja arhiva ni opravila, pri čemer je bilo potrjeno, da razlog za neopravljanje dela ni bil v njenem zdravstvenem stanju, temveč v dejanski nesposobnosti.
VDSS Sodba Pdp 555/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dovolilnica za vstop v ekonomsko cono ni pogoj za opravljanje dela premikača, saj ni določena v zakonu ali predpisu, delodajalec pa ni dokazal, da bi bila kot takšna opredeljena v veljavnem aktu o sistemizaciji.
VDSS Sodba Pdp 146/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prekinitev obdobja spremljanja dela zaradi izrabe letnega dopusta delavca ali nadrejenega ne nasprotuje namenu 25. člena KPND in ne pomeni nezakonitosti postopka odpovedi.
VDSS Sodba Pdp 57/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da odpoklic predsednika uprave s strani nadzornega sveta predstavlja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
VDSS Sodba Pdp 528/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo razliko med odpovedjo iz razloga nesposobnosti in krivdno odpovedjo, pri čemer je potrdilo, da nedoseganje rezultatov v daljšem obdobju utemeljuje odpoved iz razloga nesposobnosti neodvisno od predhodnih opozoril.
VDSS Sodba Pdp 860/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalec ne izgubi pravice do odpovedi zaradi nesposobnosti zgolj zato, ker v preteklosti ni reagiral na posamezne primere nedoseganja rezultatov, še posebej če delavec v opazovalnem obdobju večkrat ne doseže pričakovanih rezultatov.
VSRS Sodba VIII Ips 317/2017 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bilo letno preverjanje znanja za delo rudarskega nadzornika utemeljeno s povečano nevarnostjo delovnega procesa v jami in zakonskimi pooblastili delodajalca za zagotavljanje varnega dela.
VSRS Sodba in sklep VIII Ips 168/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da neizvolitev v ustrezen naziv predstavlja razlog nesposobnosti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
VDSS Sodba in sklep Pdp 489/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj odpoklic s statusnopravne funkcije likvidacijskega upravitelja ne povzroči avtomatičnega prenehanja delovnega razmerja, če to ni bilo vnaprej dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi.
VDSS Sodba Pdp 560/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila odpoved zakonita, ker je visokošolskemu učitelju potekel habilitacijski naziv, hkrati pa niso bili izpolnjeni pogoji za njegovo podaljšanje do dokončne odločitve o ponovni izvolitvi.
VDSS Sodba Pdp 453/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da prekoračitve pooblastil, neupoštevanje opozoril in nenamenska uporaba sredstev ne predstavljajo nesposobnosti, temveč kvečjemu kršitev delovnih obveznosti.
VDSS Sodba Pdp 344/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo nezakonitost odpovedi, ker je delodajalec delo zavračal brez podaje vsebinskih usmeritev in ustrezne obrazložitve pričakovanj.
VDSS Sodba Pdp 13/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je postopek izvolitve v naziv visokošolskega učitelja ločen od delovnopravnega položaja, zato kasnejše odločitve v postopku imenovanja ne vplivajo na že podano odpoved zaradi neizpolnjevanja pogojev za delo.
VDSS Sodba Pdp 134/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila odpoved utemeljena, ker tožniku ni uspelo podaljšati veljavnosti naziva docent v skladu s Statutom visokošolske institucije.
VDSS Sodba Pdp 989/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je razrešitev direktorja s strani pristojnega organa neposredno povezana z nezmožnostjo izpolnjevanja pogojev za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi.
VDSS sodba Pdp 728/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila odpoved utemeljena, ker delavec ni dosegel letnega plana namestitve zabojnikov in ni odpravil pomanjkljivosti pri njihovi lokaciji.
VDSS sodba Pdp 511/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker sodišče prve stopnje ni presojalo, kdaj je dejansko nastal utemeljen razlog za odpoved, temveč se je zmotno osredotočilo le na seznanitev delodajalca z njim.
VDSS sklep Pdp 321/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru sodišče ni štelo napak pri razvoju programske opreme za razlog nesposobnosti, saj so bile te napake primerljive z napakami povprečnega razvijalca in niso kazale na pomanjkanje strokovnosti.
VDSS sodba Pdp 1071/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da odpoved ni zakonita, ker je bilo nedoseganje prodajnih rezultatov posledica zdravstvenih težav delavke z glasom, ne pa njene nesposobnosti za delo na delovnem mestu skrbnice odnosov s strankami.
VDSS sodba Pdp 347/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretni zadevi je sodišče potrdilo zakonitost odpovedi, ker je bilo dokazano, da tožnik ni dosegal pričakovanih rezultatov zaradi svojega subjektivnega odnosa do dela.
VDSS sodba Pdp 58/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila odpoved utemeljena, ker javni uslužbenec ni odpravil napak pri pripravi publikacije in ni ustrezno obveščal uporabnikov, kar je štelo za nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov.
VDSS sodba Pdp 772/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v tem primeru potrdilo odpoved pogodbe, ker tožnik ni dosegal pričakovanih delovnih rezultatov zaradi nepravočasnega, nestrokovnega in nekvalitetnega opravljanja dela.
VDSS sodba Pdp 234/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da delodajalec ni dolžan zagotoviti zaposlitve na sistemiziranem, a nezasedenem delovnem mestu, če dejanske potrebe v delovnem procesu niso izkazane, ne glede na splošne zaveze v pogodbi o zaposlitvi poslovodne osebe.
VDSS sodba Pdp 283/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalec ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zgolj zato, ker delavcu zaradi omejitev iz zdravniškega spričevala začasno ne more zagotoviti ustreznega dela.
VSRS sodba VIII Ips 8/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je odpoved utemeljena, ker delavec kljub dolgotrajnemu usposabljanju ni osvojil zahtevanih računalniških veščin, kar je neposredno vplivalo na njegovo produktivnost pri pripravi zavarovalnih pogodb.
VSRS sodba VIII Ips 14/2015 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila odpoved nezakonita, ker je delodajalec razpolagal z drugim ustreznim delom za delavca, vendar mu ga ni ponudil.
VDSS sodba Pdp 1506/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da za zdravnika, ki mu je potekla licenca za samostojno delo, ne veljajo postopki preverjanja znanja in zmožnosti iz Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, saj gre za neizpolnjevanje objektivnega zakonskega pogoja za opravljanje dela.
VDSS sodba Pdp 1075/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se prekluzivni rok za odpoved zaradi nesposobnosti ne more nanašati na neizpolnjevanje pogojev, ki so obstajali pred sklenitvijo obravnavane pogodbe o zaposlitvi.
VSRS sklep VIII Ips 224/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo zakonitost odpovedi direktorici, katere nepravilno delo je povzročilo motnje v delovanju javnega zavoda.
VDSS sodba Pdp 1228/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je nedoseganje pričakovanih rezultatov pri zavarovalnem zastopniku izkazano z bistvenim zaostankom za planom ter z nezmožnostjo samostojnega opravljanja nalog zaradi pomanjkljivega znanja uporabe računalniške opreme.
VDSS sodba Pdp 463/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bil odpoklic direktorja s strani družbenikov podlaga za ugotovitev nesposobnosti za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, zaradi česar je bila opustitev zagovora šteta za utemeljeno.
VDSS sodba Pdp 172/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da odpoved zaradi zdravstvenih omejitev, ki jih je ugotovil le zdravnik specialist medicine dela, ne izpolnjuje pogojev za odpoved iz razloga nesposobnosti.
VDSS sodba Pdp 1137/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dejstvo, da se je tožnica še uvajala v delo, ne izključuje možnosti ugotavljanja njene nesposobnosti kot utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
VDSS sodba Pdp 1091/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je odpoved utemeljena, ker delavka ni dosegla dogovorjenega obsega prometa in dela ni opravljala v skladu z navodili delodajalca, čeprav je bila z zahtevami ustrezno seznanjena.
Sodba VIII Ips 241/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je odpoved zakonita, ker delavec zaradi invalidnosti III. kategorije ni mogel opravljati svojega dela, delodajalec pa zanj ni imel na voljo nobenega ustreznega delovnega mesta.
VDSS sodba Pdp 964/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da delodajalec ni kršil obveznosti ponudbe druge ustrezne zaposlitve, saj je v času odpovedi dokazal odsotnost potreb po zaposlitvi tožnika na drugih delovnih mestih.
VDSS sodba Pdp 344/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni dosegla pričakovanih rezultatov dela, saj svojega dela ni opravljala strokovno, pravočasno in kvalitetno, kar predstavlja utemeljen razlog za odpoved iz razloga nesposobnosti.
VDSS sodba Pdp 668/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalec v odpovedi iz razloga nesposobnosti ne more utemeljevati odpovedi s kršitvami delovnih obveznosti, ki so po svoji naravi krivdni razlogi.
VDSS sklep Pdp 275/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je kot elemente nesposobnosti vodje operative štelo neupoštevanje avtoritete s strani podrejenih, pomanjkanje iniciativnosti pri reševanju reklamacij, neustrezno organizacijo dela serviserjev ter opustitev nadzora nad urejenostjo skladišča.
VDSS sodba Pdp 183/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zdravstvena nezmožnost za delo ne predstavlja razloga nesposobnosti po 88. členu ZDR, temveč spada v domeno predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali pokojninski in invalidski zakonodaji.
VDSS sodba Pdp 115/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila odpoved zakonita, ker tožnica v opazovanem obdobju ni dosegala pričakovane delovne storilnosti, pri čemer niso bile izkazane objektivne ovire za takšen rezultat.
VDSS sodba Pdp 1158/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da je delodajalec določeno delovno mesto zapolnil kasneje, ne dokazuje nujno, da je bilo to delovno mesto prosto v času podaje odpovedi delavcu.
VDSS sklep Pdp 1178/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila odpoved zakonita, ker tožnik v času odpovedi ni imel veljavnega naziva visokošolskega učitelja, ki je bil pogoj za opravljanje dela.
VDSS sodba Pdp 795/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pri presoji nesposobnosti vodstvenega delavca ni odločilen subjektivni dvom delodajalca, temveč objektivna primerjava med zastavljenimi cilji in dejanskim delovnim učinkom.
VDSS sklep Pdp 402/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se 90-odstotno merilo za doseganje norme (iz nekdanjega SKPgd) nanaša le na plačilo, ne pa na ugotavljanje nesposobnosti kot odpovednega razloga.
VDSS sklep Pdp 533/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalec v odpovedi ne more navajati splošnih očitkov, temveč mora konkretizirati, v čem se kaže nedoseganje pričakovanih rezultatov, sodišče pa mora v postopku preveriti resničnost teh specifičnih navedb.
VDSS sklep Pdp 97/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da potek naziva docentke sam po sebi ni zadosten razlog za odpoved, če je tožnici fakulteta izrecno dovolila opravljanje pedagoškega dela do zaključka postopka za ponovno izvolitev.
Sodba VIII Ips 415/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da odpoved ni bila zakonita, ker delavec nikoli ni opravljal dela na delovnem mestu, za katerega mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi nesposobnosti.
Sodba VIII Ips 82/2009 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila odpoved zakonita, ker delavka na dan odpovedi ni pridobila zahtevanega naziva, ki je bil pogoj za zasedbo delovnega mesta.
VDSS sodba Pdp 505/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je odpoved nezakonita, ker delodajalec ni dokazal, da je preveril možnost prezaposlitve delavca na drugih delovnih mestih.
VDSS sodba Pdp 362/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je odpoved nezakonita, ker je delodajalec zamudil šestmesečni rok za odpoved, saj je razlog (neopravljen zdravniški pregled) obstajal že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.
VDSS sodba in sklep Pdp 1167/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da delodajalec ni mogel odpovedati pogodbe zaradi zdravstvenih omejitev pri delu z asfaltom, ker to delo in z njim povezane zdravstvene zahteve niso bile določene kot pogoj za delovno mesto cestarja II.
VDSS sodba Pdp 261/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da rok za odpoved ni začel teči s potekom naziva docentke, temveč šele z iztekom kasnejšega dovoljenja delodajalca za nadaljnje opravljanje pedagoškega dela.
VDSS sodba Pdp 333/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru odpoved ni bila utemeljena, ker zdravniško spričevalo ni imelo omejenega roka trajanja in v postopku ni bilo ugotovljeno, da tožnik ne izpolnjuje zdravstvenih zahtev za delovno mesto.
VDSS sodba in sklep Pdp 201/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila odpoved utemeljena z ugotovljeno nesposobnostjo tožnice za vodenje prodajalne, ki se je razkrila ob preverjanju okoliščin inventurnega manjka, in ne zgolj z obstojem samega manjka.
Sodba VIII Ips 532/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da za zakonitost odpovedi po novem ZDR ni nujno izpeljati postopka ugotavljanja nesposobnosti, ki ga je predpisoval pravilnik na podlagi prejšnjega zakona (ZTPDR).
VDSS sodba Pdp 1208/2007 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pri visokošolskih učiteljih začetek teka roka za odpoved ne nastopi z dnem odločanja organa, temveč z vročitvijo dokončne odločbe, pri čemer se upoštevajo tudi določbe statuta visokošolskega zavoda.
Sodba VIII Ips 232/2007 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila odpoved utemeljena, ker je ravnateljica zaradi nezakonitega ravnanja pri javnih naročilih in razpisih prenehala izpolnjevati pogoje za opravljanje funkcije ravnatelja.
VDS sodba in sklep Pdp 1318/2007 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je redna odpoved iz subjektivnega razloga nesposobnosti zakonita, če delavec ne dosega pričakovanih rezultatov, tudi če hkrati niso podani objektivni razlogi (npr. odvzem naziva).
VDS sodba Pdp 55/2007 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti nezakonita, če delodajalec delavca ni seznanil s pričakovanim obsegom dela (normo), na podlagi katerega je kasneje utemeljeval odpoved.
VDS sodba Pdp 96/2007 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila odpoved utemeljena z nekvalitetnim in nestrokovnim delom poslovodje, nespoštovanjem smernic za delo v poslovalnici ter opustitvijo dolžnosti obveščanja o primanjkljajih in izvajanja kontrolnih inventur.
VDSS sodba in sklep Pdp 1262/2006 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila odpoved utemeljena, ker tožnik ni bil izvoljen v naziv izrednega profesorja, kar je obvezen pogoj za opravljanje dela visokošolskega učitelja.
VDS sodba Pdp 1583/2005 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalec po uveljavitvi ZDR leta 2003 ne more več enostransko razporejati delavca na drugo delovno mesto, temveč mora izvesti postopek ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi.
Sodba VIII Ips 170/2004 — Vrhovno sodišče