redno šolanje
Sentenca
Pravni standard rednega šolanja kot pogoj za preživninsko obveznost staršev do polnoletnega otroka zahteva, da se študent oziroma dijak aktivno in uspešno izobražuje v okviru izbrane usmeritve, na katero je bil ob začetku šolanja sprejet. Zgolj formalni vpis v izobraževalno ustanovo, ki služi ohranjanju statusa brez dejanskega opravljanja študijskih obveznosti ali poskusa dokončanja predhodno začetega izobraževanja, ne zadošča za priznanje statusa rednega šolanja (123. člen ZZZDR).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti presoja rednega šolanja vsebinska in ne zgolj formalna, pri čemer dokazno breme o neizpolnjevanju obveznosti nosi dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
VSL Sklep I Ip 1231/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Upnik ni uspel izkazati rednega šolanja, ker ob vpisu na fakulteto ni predložil dokazov o izpolnjevanju študijskih obveznosti, hkrati pa je brez pojasnila prešel na nižjo stopnjo izobraževanja.
VSL Sklep I Ip 948/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da vpis v 1. letnik srednješolskega izobraževanja odraslih pri 22 oziroma 23 letih, ki ni kontinuirano nadaljevanje šolanja, ne predstavlja rednega šolanja.
VDSS Sodba Psp 295/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da vpis na drugo šolo zgolj zaradi ohranitve statusa dijaka, medtem ko upnik ni opravljal šolskih obveznosti, ne izpolnjuje standarda rednega šolanja.
VSM sklep I Ip 469/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je razsodilo, da izobraževanje odraslih po javno veljavnem programu ne sme biti a priori izključeno iz pravnega standarda rednega šolanja, če udeleženec redno izpolnjuje svoje obveznosti.
Sklep II Ips 185/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da si je študent prvo leto izbral napačen študij in ga kasneje zamenjal, ne izključuje upravičenosti do preživnine na podlagi rednega šolanja.
Sklep II Ips 633/2001 — Vrhovno sodišče