regresna pravica zavarovalnice
Sentenca
Zavarovalnica, ki je oškodovancu izplačala odškodnino iz naslova obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti, ima pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov od osebe, ki je odgovorna za nastanek škode, če so za to izpolnjeni pogoji, določeni z zakonom ali zavarovalnimi pogoji. Ta pravica temelji na prehodu terjatve oškodovanca na zavarovalnico in predpostavlja, da je zavarovanec s svojim ravnanjem (npr. vožnja pod vplivom alkohola) kršil zavarovalno pogodbo ali zakonske obveznosti, s čimer je izgubil zavarovalno kritje.
- Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)
- Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (Besedilo velja za EGP)
- Zakon o motornih vozilih (ZMV)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presojalo pravico zavarovalnice do povračila izplačane odškodnine zaradi neplačila dodatne premije za povečano nevarnost, pri čemer je bila predmet presoje tudi oprostitev odgovornosti zaradi neprilagojene hitrosti.
VSM Sodba I Cp 790/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Toženec je izgubil zavarovalne pravice, ker je po prometni nesreči odpeljal s kraja dogodka, ne da bi oškodovanki posredoval podatke ali obvestil policijo.
VSL Sodba I Cp 922/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vprašanje merilne negotovosti in vpliva faze absorpcije alkohola na izračun koncentracije alkohola v krvi v času prometne nesreče.
VSL Sodba I Cp 1949/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da alkoholiziranost voznika daje zavarovalnici pravico do regresa od voznika, ne pa tudi pravice do zavrnitve kritja sopotniku, ki je oškodovanec, tudi če je ta lastnik vozila.
VSL Sklep II Cp 827/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče poudarja, da se pri razlagi obveznosti odgovorne osebe po prometni nesreči upošteva načelo skrbnosti iz 6. člena OZ, pri čemer je dolžnost obvestitve policije omejena z dejansko zmožnostjo udeleženca in njegovo seznanjenostjo z okoliščinami nesreče.
VSRS Sklep II Ips 269/2017 — Vrhovno sodišče
-
Toženec je izgubil pravice iz zavarovanja, ker je zapustil kraj nesreče, ne da bi drugim udeležencem nudil podatke o svojem zavarovanju.
VSL Sodba I Cp 610/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavzelo stališče, da uporabnik vozila, ki mu je lastnik vozilo prepustil v uporabo, odgovarja zavarovalnici za regres v enakem obsegu kot lastnik sam, tudi v primeru zapustitve kraja prometne nesreče.
VSRS sodba II Ips 165/2013 — Vrhovno sodišče
-
V konkretni zadevi je bilo sporno, ali je toženec odgovorna oseba, zoper katero lahko zavarovalnica uveljavlja regres zaradi škodnega dogodka.
VSL sodba II Cp 2429/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je obravnavalo regresni zahtevek v kontekstu zavarovalne pogodbe in vpliva kršitev pogodbenih obveznosti na zavarovalne pravice.
VSL sodba II Cp 2158/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zavarovanca obveznosti izmenjave podatkov ne razbremeni okoliščina, da si je po trku ogledal zgolj drugo vozilo, v katerega po njegovem mnenju ni trčil.
VSL sodba II Cp 1455/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej sodbi je bila regresna pravica uveljavljena zaradi kršitve zavarovalne pogodbe, ki se je manifestirala v zapustitvi kraja prometne nesreče brez izmenjave podatkov.
VSL sodba in sklep II Cp 529/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOZP · 7. člen -
Toženec je izgubil zavarovalne pravice zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja in zapustitve kraja prometne nezgode, s čimer je kršil določbe Splošnih pogojev AO-04 in ZOZP.
VSC sodba Cp 666/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo uporabo limita iz 6. odstavka 7. člena ZOZP, ker toženec kot lastnik nezavarovanega vozila ni imel statusa zavarovanca.
VSL sodba I Cp 286/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila regresna pravica utemeljena zaradi vožnje pod vplivom alkohola in kršitve ukrepa prepovedi vožnje, kar je povzročilo izgubo zavarovalnega kritja.
Sodba II Ips 326/2011 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je toženec izgubil zavarovalne pravice zaradi povzročitve prometne nesreče pod vplivom alkohola, kar je zavarovalnici dalo podlago za regresni zahtevek.
VSL sodba II Cp 2696/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOZP · 7. člen -
Toženec ni dolžan povrniti škode, če dokaže, da vinjenost ni bila vzrok za nastanek škode, temveč je obstajal drug zunanji samostojni vzrok.
VSL sklep II Cp 999/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je obravnavalo vprašanje pravilne interpretacije merskih enot (mg alkohola v litru izdihanega zraka v primerjavi s promili v krvi) pri presoji izgube zavarovalnih pravic zaradi alkoholiziranosti voznika.
VSL sodba II Cp 3481/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo pomen dolžnosti zavarovalnice, da zavarovanca obvešča in pridobi soglasje za izvensodno poravnavo v skladu s Splošnimi pogoji AO-97.
Sodba in sklep II Ips 1089/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zgolj znižanje hitrosti zaradi prilagoditve vremenskim razmeram ne predstavlja kršitve cestnoprometnih predpisov, zato zavarovanec ni bil odgovoren za škodo, regresni zahtevek pa je bil neutemeljen.
VSL sodba II Cp 4077/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila vzročna zveza med vinjenostjo voznika (1,32 g/kg alkohola v krvi) in smrtjo pešca ugotovljena v kazenskem postopku, na kar je pravdno sodišče vezano.
Sodba in sklep II Ips 71/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je voznik tovornjaka, ki je povzročil prometno nesrečo, pasivno legitimiran kot odgovorna oseba v regresnem zahtevku zavarovalnice.
VSL sodba I Cp 3957/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je uporabilo novelirani 7. člen ZOZP, ki je uvedel omejitev regresa, tudi za primere, kjer je škodni dogodek nastal pred njegovo uveljavitvijo, saj so učinki razmerja trajali še po uveljavitvi novele.
Sodba in sklep II Ips 1078/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da dolžnost odreditve strokovnega pregleda ne obstaja, če udeleženec nezgode preizkus alkoholiziranosti odkloni iz zdravstvenih razlogov ali drugih objektivno neutemeljenih razlogov.
VSL sodba II Cp 2501/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da za izgubo zavarovalnih pravic zadošča že dejstvo, da je zavarovanec po prometni nesreči užival alkohol, saj je s tem onemogočil ugotavljanje dejanske stopnje alkoholiziranosti ob nastanku škodnega dogodka.
Sodba II Ips 158/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se za izmik preizkusu alkoholiziranosti šteje tudi zavestno pihanje mimo naprave za ugotavljanje alkoholiziranosti (alkotesta) v nasprotju z navodili policista.
Sodba II Ips 699/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se regresna pravica zavarovalnice razteza tudi na voznika, ki je vozilo upravljal po volji zavarovalca, saj splošni pogoji zavarovanja postanejo del pogodbenega statuta, ki zavezuje tudi zavarovance.
VSL sodba I Cp 168/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOZP · 7. člen -
Sodišče je presodilo, da retroaktivna uporaba omejitve regresa iz novele ZOZP-A ne pomeni nedopustnega posega v načelo varstva zaupanja v pravo, ker je šlo za nujen ukrep v javnem interesu.
Sodba II Ips 101/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da neizkušenost voznika in neopravljen vozniški izpit nista bila v vzročni zvezi z nesrečo, medtem ko toženki ni uspelo izpodbiti domneve o vzročni zvezi med njeno vinjenostjo in nastalo škodo.
VSL sodba in sklep I Cp 3933/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je sodišče presojalo regresni zahtevek zavarovalnice v kontekstu soodgovornosti več udeležencev prometne nesreče.
VSL sodba I Cp 2699/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženka kot lastnica vozila ni izgubila zavarovalnih pravic, ker v času škodnega dogodka ni bila voznica, zato zavarovalnica od nje ne more zahtevati povračila izplačanih zneskov.
Sodba II Ips 991/2007 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je zavarovanec izgubil zavarovalne pravice, ker je po trčenju v parkirano vozilo zapustil kraj dogodka, ne da bi o tem obvestil oškodovanca.
VSL sodba I Cp 3745/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru znižalo regresni zahtevek zavarovalnice za znesek pravdnih stroškov, ker je ugotovilo, da je zavarovalnica s svojo zamudo pri izplačilu odškodnine sama povzročila nastanek teh stroškov v predhodnem postopku z oškodovancem.
VSL sodba III Cp 1222/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da omejitev regresa po 7. členu ZOZP ne zajema zamudnih obresti, zato je zavarovalnica upravičena do celotnega vtoževanega zneska, ki presega zakonski maksimum glavnice zaradi prištetih obresti.
VSL sodba II Cp 268/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo odgovornost zavarovanca v kontekstu kršitve zavarovalnih pogojev, ki vključujejo ravnanja, kot je vožnja pod vplivom alkohola.
VSL sodba I Cp 3658/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOZP · 7. člen -
Sodišče je poudarilo, da regresni zahtevek nastane z dnem dejanskega izplačila odškodnine oškodovancu.
VSC sodba Cp 560/2008 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je bila regresna pravica uveljavljena zaradi kršitve pogodbene obveznosti iz Splošnih pogojev AO-95, ki izgubo zavarovalnih pravic vežejo na vožnjo pod vplivom alkohola.
Sodba II Ips 633/2006 — Vrhovno sodišče
-
Toženec je uspel dokazati, da se ni zavedal trka z drugim vozilom, zato zapustitev kraja nesreče ni bila posledica naklepnega ravnanja, ki bi utemeljevalo regresno pravico zavarovalnice.
VSC sodba Cp 368/2008 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da zavarovalnica ne more utemeljiti nespecificiranega zahtevka zgolj s sklicevanjem na dejstvo, da je z oškodovanci sklenila pavšalno poravnavo.
VSL sodba I Cp 145/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo alkoholiziranost za dokazano, ker se je voznik po nesreči izmaknil preiskavi alkoholiziranosti oziroma jo je odklonil.
VSK sodba I Cp 1748/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da je treba presoditi veljavnost sporazuma o regresu neodvisno od kasnejših zakonskih sprememb, ki določajo nižje zneske regresa, če je bil sporazum v času sklenitve dopusten.
VSL sodba in sklep II Cp 7551/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je toženec izgubil zavarovalne pravice, ker je dvakrat nepravilno opravil preizkus alkoholiziranosti kljub navodilom policistov, kar je bilo šteto kot izmikanje ugotavljanju alkoholiziranosti.
VSK sodba I Cp 5/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Toženec je izgubil pravice iz zavarovalne pogodbe, ker je po nezgodi zapustil kraj dogodka in se s tem izognil preizkusu alkoholiziranosti.
VSK sodba I Cp 1625/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je bila regresna pravica utemeljena na določbah Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska (AK-95), ki so zavezovali zavarovanca k povračilu izplačane odškodnine zaradi vožnje pod vplivom alkohola.
VSK sodba I Cp 724/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da za začetek teka zamudnih obresti pri regresnem zahtevku zavarovalnice ni odločilno, kdaj je bil zavezanec obveščen o zahtevku oziroma kdaj je bil izdan račun, saj gre za odškodninski zahtevek, ki temelji na subrogaciji.
VSL sodba I Cp 4704/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo regresno pravico zavarovalnice zaradi neplačila dodatne premije za voznika z manj kot tremi leti vozniških izkušenj.
VSL sodba I Cp 5058/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je toženec izgubil zavarovalne pravice zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja in odklonitve preizkusa alkoholiziranosti, pri čemer se je skliceval na slab gmotni položaj kot razlog za oprostitev plačila.
VSL sodba II Cp 1706/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOR · 154. člen -
Toženec ni uspel izpodbiti domneve o vzročni zvezi med alkoholiziranostjo (2,47 g/kg) in nesrečo, saj ni dokazal svojih navedb o zunanjih vzrokih za nastanek škode.
VSL sodba II Cp 1367/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je bila pravica zavarovalnice do regresa omejena z višino zneska, določenega v zavarovalnih pogojih, in ali je bila izjava zavarovanca o dolgu podana v zmoti glede teh omejitev.
Sodba II Ips 663/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zavarovanec ne izgubi zavarovalnih pravic zaradi vožnje pod vplivom alkohola ali brez veljavnega vozniškega dovoljenja, če teh kršitev ni storil sam, temveč tretja oseba, ki je vozilo uporabila nepooblaščeno.
VSL sodba I Cp 1676/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila regresna pravica utemeljena na podlagi zavarovalnih pogojev, ker je bilo ugotovljeno, da je toženec škodo povzročil med vožnjo pod vplivom alkohola.
Sodba II Ips 574/2001 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila izguba zavarovalnih pravic utemeljena z vožnjo pod vplivom alkohola in odklonitvijo preizkusa alkoholiziranosti po prometni nesreči.
Sodba II Ips 262/2001 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je šlo za regresni zahtevek zavarovalnice zaradi povzročitve prometne nesreče, pri čemer je sodišče poudarilo, da ni vezano na odločitev sodnika za prekrške, temveč mora samo ugotoviti krivdo toženca.
VSL sodba I Cp 1593/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je zavarovalnica pridobila regresni zahtevek, ker je povzročitelj škode vozil pod vplivom alkohola in brez vozniškega dovoljenja, s čimer je izgubil pravice iz zavarovalne pogodbe.
VSL sodba I Cp 883/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo regresni zahtevek zavarovalnice, ker je bila toženčeva vinjenost v neposredni vzročni zvezi z nastankom prometne nezgode, kar je povzročilo izgubo kritnih pravic po splošnih pogojih za zavarovanje avtomobilske odgovornosti.
VSC sodba Cp 959/99 — Višje sodišče v Celju
-
Tožeča stranka je uveljavljala regresno pravico z utemeljitvijo, da se je toženec po prometni nesreči izognil preiskavi alkoholiziranosti, kar po pogodbenih pogojih enači z vožnjo pod vplivom alkohola.
VSL sklep I Cp 241/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti zavarovanec subjektivno zaveden o dejstvih nesreče, preden se nanj prevali dokazno breme o nealkoholiziranosti v primeru pobega s kraja dogodka.
Sodba II Ips 83/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da vožnja pod vplivom alkohola predstavlja kršitev zavarovalne pogodbe, ki zavarovalnici daje podlago za regresni zahtevek po izplačilu odškodnine tretji osebi.
Sodba II Ips 511/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za presojo izgube zavarovalnih pravic zaradi alkoholiziranosti ključna ugotovitev vzročne zveze med vplivom alkohola in nastankom škode.
VSL sklep I Cp 1020/93 — Višje sodišče v Ljubljani