regresna pravica ZZZS
Sentenca
Regresna pravica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) do povzročitelja škode je podana, kadar je bila okvara zdravja ali smrt zavarovane osebe povzročena namenoma ali iz malomarnosti. V primerih prometnih nesreč se odškodninski zahtevek naslovi na zavarovalnico povzročitelja, v vseh ostalih primerih pa neposredno na povzročitelja škode (86. člen ZZVZZ). Za uveljavitev zahtevka mora Zavod izkazati vzročno zvezo med ravnanjem povzročitelja in nastalo škodo v obliki stroškov zdravljenja zavarovane osebe.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo vzročno zvezo med opustitvijo delodajalca (neustrezna varnostna ograja, neuporaba varnostnega pasu) in nastalo invalidnostjo delavca, kar utemeljuje regresni zahtevek ZZZS.
VSL Sodba II Cpg 707/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je obravnavalo regresni zahtevek ZZZS za povrnitev stroškov zdravljenja, pri čemer je bila sporna dokazanost samega mehanizma nastanka poškodbe in odgovornosti toženca.
VSL Sodba I Cp 1620/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZZVZZ · 86. člen -
Sodišče je poudarilo, da je regresno terjatev zoper tretjo osebo (naročnika) mogoče utemeljiti na podlagi splošnih določb OZ o odškodninski odgovornosti, četudi dejanje ni subsumirano pod kršitve predpisov o varnosti pri delu.
VSC Sklep Cpg 46/2021 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZZVZZ · 86. člen -
Sodišče je poudarilo, da mora biti pri presoji regresne odgovornosti delodajalca vedno izkazana vzročna zveza med kršitvijo varnostnih predpisov in konkretno nastalo škodo.
VSL sklep I Cpg 1225/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalec ne more uveljavljati sokrivde svojega delavca kot ugovor zoper regresni zahtevek ZZZS, saj gre za ločeno razmerje.
VSC sodba Cpg 11/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalec ne more uveljavljati ugovora soprispevka delavca v regresni pravdi, ki jo zoper njega vodi Zavod zaradi stroškov zdravljenja poškodbe pri delu.
VSM sodba I Cpg 95/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presojalo, ali je delavec pri delu ravnal s stopnjo malomarnosti, ki utemeljuje regresni zahtevek ZZZS proti njemu namesto proti delodajalcu.
VSL sodba I Cpg 566/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da delavec odgovarja le za škodo, povzročeno z namenom ali hudo malomarnostjo, nima vpliva na objektivno odgovornost delodajalca do ZZZS zaradi opustitve ukrepov varstva pri delu.
VSL sodba I Cpg 141/2010 — Višje sodišče v Ljubljani